![zver_martin's tweet photo. Ddr. Klemen Jaklič: “Zločini proti človečnosti so zločini, ki zaradi stopnje zavržnosti nikoli ne zastarajo!”
PRIČA-takrat 19 letni fant iz Velikega Gabra, Milan Zajc,
ki je skupaj z ostalimi žrtvami padel v to brezno, se iz njega po petih dnevih čudežno rešil, prišel domov in se izselil v ZDA. Do smrti v svojem 89. letu starosti se v Slovenijo nikoli ni več vrnil. Pobijanje je trajalo več dni.
Bilo je čudovito pomladno jutro. Tako lepega dne ne pomnim v svojem življenju…Jasno je bilo kakor steklo, rosa se je bleščala v sončnih žarkih, vse je bilo v cvetju in zelenju, da mi kar v glavo ni moglo, da nas bodo pobili, ko smo komaj začeli živeti.
Na dvorišču kočevske gimnazije so nas nakladati na kamione, da smo ležali drug na drugem kakor drva. Jaz pa sem hotel še enkrat videti svoje brate. Zato sem se z vsemi močmi vzpenjal in nategoval vrat, da bi le kaj več videl. Posrečilo se mi je in zagledal sem, kako so brate nalagali na kamion. Tone in Nace sta bila zvezana skupaj, Stane pa je bil zvezan s Križnikom Lojzetom iz Kostanjevice. Mene so bratje prav tako opazili. Z nasmehom so mi pokazali vse, kar so mi hoteli reči: da naj bom miren, ker se bomo videli na drugem svetu, kjer bo boljše…v mislih smo se objeli…brata Jožeta nisem videl. Bil je v skupini za nami in v Kočevskem Rogu je padel v isto jamo kot jaz in moji ostali bratje – mi dopoldne on popoldne.
Na tovornjaku, kjer sem bil jaz, smo bili vsi stari od 18 do 24 let, le eden je bil starejši družinski oče. Žica, s katero smo bili zvezani, se nam je zajedala v meso, povrhu pa so nas še tepli s palicami. Tako nas je bolelo, da smo začeli vzdihovati. Tisti starejši mož, doma iz Notranjih Goric pri Brezovici, ki je imel doma ženo in šest otročičkov, nas je začel bodriti, naj bomo mirni in zbrani, čeprav gremo v smrt, saj da je tudi on miren. »Kaj boste fantje, ki ste sami in gre vse z vami. Jaz zapuščam doma otročičke, vse nepreskrbljene, najstarejši je star deset let. Bog bo skrbel zanje«. A zase lahko rečem, da se smrti nisem bal, bal pa sem se mučenja komunistov.
Sonce je začelo pripekati in žeja je postajala vse hujša. Ko smo bili že precej daleč v gozdu, smo začeli srečevati kamione, ki so se prazni vračali proti Kočevju po druge domobrance. Vozili so obleko, kar je bil znak, da so jih slekli. Kmalu smo zaslišali streljanje in kričanje žrtev, ki so jih komunisti morili. Kamioni so se ustavili in začeli so nas za noge vlačiti z njih. Ko sem padel iz kamiona, nog nisem več čutil, ker mi je vse otrpnilo med vožnjo, ko so sedeli in ležali na meni…Ko so me sezuvali, sem opazil mladega fanta, komaj 18 do 20 let starega, ki so ga mučili. Bil je že ves krvav in ni imel nobenega očesa, glavo pa je imel vso razklano in razmesarjeno. Še vedno je bil pri zavesti, mirno je sedel in niti malo ni tarnal ali vzdihoval. Čudil sem se, kako more s tako lahkoto prenašati te grozne bolečine. Partizani pa so ga kar naprej tolkli, dokler se ni zgrudil.
Ko so nas sezuli, so nas zvezali po dvajset do trideset skupaj in začelo se je nečloveško pretepanje. Partizani so stali v špalirju. V rokah so imeli kole, na katerih so bili nasajeni krivi noži. S temi so nas pretepali na poti proti morišču, ki je bilo od ceste oddaljeno kakih 200 do 500 metrov. Med potjo smo morali sedati na tla in hitro zopet vstajati, kar nam je povzročalo nepopisne bolečine, žica se nam je namreč zajedala v meso. Na tej poti so nam odredili, da smo morali hoditi nekaj metrov naprej, potem pa zopet nazaj…Spotoma smo morali prepevati pesmi, kakršne so želeli komunisti. Posebno hudo je bilo, ker so ob pretepanju nekaterim z noži razklali glave in smo jih morali nezavestne vleči za seboj…Na koncu so vsakega posebej razvezali…in morali smo z na hrbtu zvezanimi rokami goli teči skozi krdelo partizanov…Ko sem tekel, nisem nič videl, kam tečem, pred seboj sem videl le drugega nesrečneža, ki so mu partizani kazali pot s koli in noži. V hipu je zmanjkal pred mojimi očmi, ker je bil tam oster ovinek.…Nato pa sem zagledal pred seboj brezno, pred njim pa je ležalo razmesarjeno krvavo truplo…Bil sem popolnoma pri zavesti in pravi pameti ter si nisem nič drugega želel kot takojšnje smrti, da bi bil tako rešen teh muk…Zaslišal sem krik, »pazi nanj!« To je zakričal partizan tistima dvema, ki sta pred jamo streljala vsakega posebej, naj pazita name, ki sem tekel.
Ko sem pritekel tik pred jamo, se nisem nič ustavljal, ampak sem se še z večjo silo pognal vanjo, da sem preskočil tistega mrliča, ki je ležal pred jamo, in skočil vanjo. Isti hip sta tudi partizana ustrelila, jaz pa sem samo zakričal: »Jezus usmiljenje!« Slišal sem dva strela, potem pa nič več! Padel sem v prepad![1]](https://pbs.twimg.com/media/HKOBv1_XAAAuZL8.jpg)
Olivia
Online
VanillaSky
@Jetixy
Joined April 2013
529 Following
128 Followers
3.5K Posts
Ddr. Klemen Jaklič: “Zločini proti človečnosti so zločini, ki zaradi stopnje zavržnosti nikoli ne zastarajo!”
PRIČA-takrat 19 letni fant iz Velikega Gabra, Milan Zajc,
ki je skupaj z ostalimi žrtvami padel v to brezno, se iz njega po petih dnevih čudežno rešil, prišel domov in se izselil v ZDA. Do smrti v svojem 89. letu starosti se v Slovenijo nikoli ni več vrnil. Pobijanje je trajalo več dni.
Bilo je čudovito pomladno jutro. Tako lepega dne ne pomnim v svojem življenju…Jasno je bilo kakor steklo, rosa se je bleščala v sončnih žarkih, vse je bilo v cvetju in zelenju, da mi kar v glavo ni moglo, da nas bodo pobili, ko smo komaj začeli živeti.
Na dvorišču kočevske gimnazije so nas nakladati na kamione, da smo ležali drug na drugem kakor drva. Jaz pa sem hotel še enkrat videti svoje brate. Zato sem se z vsemi močmi vzpenjal in nategoval vrat, da bi le kaj več videl. Posrečilo se mi je in zagledal sem, kako so brate nalagali na kamion. Tone in Nace sta bila zvezana skupaj, Stane pa je bil zvezan s Križnikom Lojzetom iz Kostanjevice. Mene so bratje prav tako opazili. Z nasmehom so mi pokazali vse, kar so mi hoteli reči: da naj bom miren, ker se bomo videli na drugem svetu, kjer bo boljše…v mislih smo se objeli…brata Jožeta nisem videl. Bil je v skupini za nami in v Kočevskem Rogu je padel v isto jamo kot jaz in moji ostali bratje – mi dopoldne on popoldne.
Na tovornjaku, kjer sem bil jaz, smo bili vsi stari od 18 do 24 let, le eden je bil starejši družinski oče. Žica, s katero smo bili zvezani, se nam je zajedala v meso, povrhu pa so nas še tepli s palicami. Tako nas je bolelo, da smo začeli vzdihovati. Tisti starejši mož, doma iz Notranjih Goric pri Brezovici, ki je imel doma ženo in šest otročičkov, nas je začel bodriti, naj bomo mirni in zbrani, čeprav gremo v smrt, saj da je tudi on miren. »Kaj boste fantje, ki ste sami in gre vse z vami. Jaz zapuščam doma otročičke, vse nepreskrbljene, najstarejši je star deset let. Bog bo skrbel zanje«. A zase lahko rečem, da se smrti nisem bal, bal pa sem se mučenja komunistov.
Sonce je začelo pripekati in žeja je postajala vse hujša. Ko smo bili že precej daleč v gozdu, smo začeli srečevati kamione, ki so se prazni vračali proti Kočevju po druge domobrance. Vozili so obleko, kar je bil znak, da so jih slekli. Kmalu smo zaslišali streljanje in kričanje žrtev, ki so jih komunisti morili. Kamioni so se ustavili in začeli so nas za noge vlačiti z njih. Ko sem padel iz kamiona, nog nisem več čutil, ker mi je vse otrpnilo med vožnjo, ko so sedeli in ležali na meni…Ko so me sezuvali, sem opazil mladega fanta, komaj 18 do 20 let starega, ki so ga mučili. Bil je že ves krvav in ni imel nobenega očesa, glavo pa je imel vso razklano in razmesarjeno. Še vedno je bil pri zavesti, mirno je sedel in niti malo ni tarnal ali vzdihoval. Čudil sem se, kako more s tako lahkoto prenašati te grozne bolečine. Partizani pa so ga kar naprej tolkli, dokler se ni zgrudil.
Ko so nas sezuli, so nas zvezali po dvajset do trideset skupaj in začelo se je nečloveško pretepanje. Partizani so stali v špalirju. V rokah so imeli kole, na katerih so bili nasajeni krivi noži. S temi so nas pretepali na poti proti morišču, ki je bilo od ceste oddaljeno kakih 200 do 500 metrov. Med potjo smo morali sedati na tla in hitro zopet vstajati, kar nam je povzročalo nepopisne bolečine, žica se nam je namreč zajedala v meso. Na tej poti so nam odredili, da smo morali hoditi nekaj metrov naprej, potem pa zopet nazaj…Spotoma smo morali prepevati pesmi, kakršne so želeli komunisti. Posebno hudo je bilo, ker so ob pretepanju nekaterim z noži razklali glave in smo jih morali nezavestne vleči za seboj…Na koncu so vsakega posebej razvezali…in morali smo z na hrbtu zvezanimi rokami goli teči skozi krdelo partizanov…Ko sem tekel, nisem nič videl, kam tečem, pred seboj sem videl le drugega nesrečneža, ki so mu partizani kazali pot s koli in noži. V hipu je zmanjkal pred mojimi očmi, ker je bil tam oster ovinek.…Nato pa sem zagledal pred seboj brezno, pred njim pa je ležalo razmesarjeno krvavo truplo…Bil sem popolnoma pri zavesti in pravi pameti ter si nisem nič drugega želel kot takojšnje smrti, da bi bil tako rešen teh muk…Zaslišal sem krik, »pazi nanj!« To je zakričal partizan tistima dvema, ki sta pred jamo streljala vsakega posebej, naj pazita name, ki sem tekel.
Ko sem pritekel tik pred jamo, se nisem nič ustavljal, ampak sem se še z večjo silo pognal vanjo, da sem preskočil tistega mrliča, ki je ležal pred jamo, in skočil vanjo. Isti hip sta tudi partizana ustrelila, jaz pa sem samo zakričal: »Jezus usmiljenje!« Slišal sem dva strela, potem pa nič več! Padel sem v prepad![1]
![zver_martin's tweet photo. Ddr. Klemen Jaklič: “Zločini proti človečnosti so zločini, ki zaradi stopnje zavržnosti nikoli ne zastarajo!”
PRIČA-takrat 19 letni fant iz Velikega Gabra, Milan Zajc,
ki je skupaj z ostalimi žrtvami padel v to brezno, se iz njega po petih dnevih čudežno rešil, prišel domov in se izselil v ZDA. Do smrti v svojem 89. letu starosti se v Slovenijo nikoli ni več vrnil. Pobijanje je trajalo več dni.
Bilo je čudovito pomladno jutro. Tako lepega dne ne pomnim v svojem življenju…Jasno je bilo kakor steklo, rosa se je bleščala v sončnih žarkih, vse je bilo v cvetju in zelenju, da mi kar v glavo ni moglo, da nas bodo pobili, ko smo komaj začeli živeti.
Na dvorišču kočevske gimnazije so nas nakladati na kamione, da smo ležali drug na drugem kakor drva. Jaz pa sem hotel še enkrat videti svoje brate. Zato sem se z vsemi močmi vzpenjal in nategoval vrat, da bi le kaj več videl. Posrečilo se mi je in zagledal sem, kako so brate nalagali na kamion. Tone in Nace sta bila zvezana skupaj, Stane pa je bil zvezan s Križnikom Lojzetom iz Kostanjevice. Mene so bratje prav tako opazili. Z nasmehom so mi pokazali vse, kar so mi hoteli reči: da naj bom miren, ker se bomo videli na drugem svetu, kjer bo boljše…v mislih smo se objeli…brata Jožeta nisem videl. Bil je v skupini za nami in v Kočevskem Rogu je padel v isto jamo kot jaz in moji ostali bratje – mi dopoldne on popoldne.
Na tovornjaku, kjer sem bil jaz, smo bili vsi stari od 18 do 24 let, le eden je bil starejši družinski oče. Žica, s katero smo bili zvezani, se nam je zajedala v meso, povrhu pa so nas še tepli s palicami. Tako nas je bolelo, da smo začeli vzdihovati. Tisti starejši mož, doma iz Notranjih Goric pri Brezovici, ki je imel doma ženo in šest otročičkov, nas je začel bodriti, naj bomo mirni in zbrani, čeprav gremo v smrt, saj da je tudi on miren. »Kaj boste fantje, ki ste sami in gre vse z vami. Jaz zapuščam doma otročičke, vse nepreskrbljene, najstarejši je star deset let. Bog bo skrbel zanje«. A zase lahko rečem, da se smrti nisem bal, bal pa sem se mučenja komunistov.
Sonce je začelo pripekati in žeja je postajala vse hujša. Ko smo bili že precej daleč v gozdu, smo začeli srečevati kamione, ki so se prazni vračali proti Kočevju po druge domobrance. Vozili so obleko, kar je bil znak, da so jih slekli. Kmalu smo zaslišali streljanje in kričanje žrtev, ki so jih komunisti morili. Kamioni so se ustavili in začeli so nas za noge vlačiti z njih. Ko sem padel iz kamiona, nog nisem več čutil, ker mi je vse otrpnilo med vožnjo, ko so sedeli in ležali na meni…Ko so me sezuvali, sem opazil mladega fanta, komaj 18 do 20 let starega, ki so ga mučili. Bil je že ves krvav in ni imel nobenega očesa, glavo pa je imel vso razklano in razmesarjeno. Še vedno je bil pri zavesti, mirno je sedel in niti malo ni tarnal ali vzdihoval. Čudil sem se, kako more s tako lahkoto prenašati te grozne bolečine. Partizani pa so ga kar naprej tolkli, dokler se ni zgrudil.
Ko so nas sezuli, so nas zvezali po dvajset do trideset skupaj in začelo se je nečloveško pretepanje. Partizani so stali v špalirju. V rokah so imeli kole, na katerih so bili nasajeni krivi noži. S temi so nas pretepali na poti proti morišču, ki je bilo od ceste oddaljeno kakih 200 do 500 metrov. Med potjo smo morali sedati na tla in hitro zopet vstajati, kar nam je povzročalo nepopisne bolečine, žica se nam je namreč zajedala v meso. Na tej poti so nam odredili, da smo morali hoditi nekaj metrov naprej, potem pa zopet nazaj…Spotoma smo morali prepevati pesmi, kakršne so želeli komunisti. Posebno hudo je bilo, ker so ob pretepanju nekaterim z noži razklali glave in smo jih morali nezavestne vleči za seboj…Na koncu so vsakega posebej razvezali…in morali smo z na hrbtu zvezanimi rokami goli teči skozi krdelo partizanov…Ko sem tekel, nisem nič videl, kam tečem, pred seboj sem videl le drugega nesrečneža, ki so mu partizani kazali pot s koli in noži. V hipu je zmanjkal pred mojimi očmi, ker je bil tam oster ovinek.…Nato pa sem zagledal pred seboj brezno, pred njim pa je ležalo razmesarjeno krvavo truplo…Bil sem popolnoma pri zavesti in pravi pameti ter si nisem nič drugega želel kot takojšnje smrti, da bi bil tako rešen teh muk…Zaslišal sem krik, »pazi nanj!« To je zakričal partizan tistima dvema, ki sta pred jamo streljala vsakega posebej, naj pazita name, ki sem tekel.
Ko sem pritekel tik pred jamo, se nisem nič ustavljal, ampak sem se še z večjo silo pognal vanjo, da sem preskočil tistega mrliča, ki je ležal pred jamo, in skočil vanjo. Isti hip sta tudi partizana ustrelila, jaz pa sem samo zakričal: »Jezus usmiljenje!« Slišal sem dva strela, potem pa nič več! Padel sem v prepad![1]](https://pbs.twimg.com/media/HKOCWKYXcAAd0RP.jpg)
@Gerashchenko_en Russia = death
@414magyarbirds Like poetry!! Keep up guys, you're amazing!
Who to follow
Why is it only pushed in the West?
❗️Everything is covered in blood, bodies are lying right in the middle of the road: Russia hit near underground school in Balabyne, Zaporizhzhia with KABs - the bus stop was destroyed, there are many dead and wounded, - local channels
Looks like Gaza?
No. This is Mykolaivka, Donetsk region. Europe. Ukraine. 2026.
Hell is happening right now.
Yesterday, russians burned four civilians alive inside their homes.
This isn’t war.
This is terror.
🚨Caolan confirms he has obtained a sample of Alumina from Aughinish which he plans to get forensically tested against Russian battlefield debris which may prove the link between Russian weapons and Aughinish Alumina. #Alumina21
Vsi, ki so dali glas Svobodi so del korupcije. Res je, da so dobili najmanjši kos pogače skozi božičnice ampak treba jim je priznati skromnost. Za drobiž so zamižali 🙈 in obkrožili Gibanje “Svoboda”
This is 2-year-old Oleh and his mother, Maryna. Russia killed them in Dnipro on June 2nd when russian missile struck their apartment building🕯💔
The attack also kilked Maryna’s partner, Yuriy, and 13 of their neighbors.
Open Letter to the President of the Russian Federation: https://t.co/mEvYqYiqus
🇺🇦 Under the roar of the sky and the torn silence of the sirens,
The blue-yellow people do not accept iron prisoners.
By dry numbers and glass that flew out of the window,
Beat the living hearts where hope is not yet extinguished.
Every night is an alarm, every morning is a new battle,
We rebuild our home from broken hopes.
We do not ask for pity, because the power is in our hands,
We demand a truth that will burn out treachery and fear.
Live simply without fear, cherish children's laughter,
Return freedom and peace to the earth for all.
Peace is the right to the light that will destroy this dark night,
We stand together, side by side, face to face.
️
All these toys on Odesa beach symbolize local children killed by Russians.
June 4 is the Day of Remembrance for children killed by Russians. I never thought we would have a day like this. It’s so sickening.
📍Odesa, Ukraine
😢 First footage after the strike on the "Yagotynske for Children" dairy plant in Kyiv region
At least four people died. More people may be under the rubble.
Russian strike on an ambulance in Kherson today.
Russia is systematically tearing Kherson apart, committing one war crime after another. The city is in a desperate, critical situation‼️‼️
Open Letter
To the President of the Russian Federation
From the President of Ukraine
When you came to power in Russia more than 26 years ago, many people in Ukraine viewed you positively. That is how it was. But that is now in the past.
Now, the overwhelming majority of Ukrainians view it positively that our long-range drones paid a visit to the opening of your forum in St. Petersburg, covering a distance of more than 1,000 kilometers. As you know very well, that distance is not the limit of our capabilities.
🕯💔 Russia has killed 707 children since the start of its full-scale invasion of Ukraine, while another 2,548 have been injured, President Zelenskyy said.
The youngest child killed was just two days old - born and killed in a maternity hospital.
Ukrainian Ombudsman Dmytro Lubinets also stated that 2,318 children remain missing. According to him, the real numbers could be significantly higher, as Ukraine still does not know the full truth about what has happened in the temporarily occupied territories.
(In the photo: the parents of an 18-month-old child killed during the bombing of Mariupol on March 4, 2022. Photo: Associated Press.)
Russia must be held accountable for the crimes committed against Ukraine’s children.
💔 Kherson. This man was simply sitting outside his home.
No battlefield. No military target. Just one of thousands of civilians deliberately hunted in their own city for being Ukrainian.
russians are terrorists. Nothing else.
Overnight into June 2, Veronika Chuian, a mother of two, was killed in a massive Russian attack on Kyiv.
A Russian missile hit directly near Veronika while she was running to a shelter with her sons. Veronika died at the scene. Her sons, aged 2 and 4, were injured.
The younger boy faces long-term medical treatment and rehabilitation, and is currently being prepared for his next surgery. The tragedy occurred just before his birthday. Тhe other child suffered bruises.
The kids still don't know their mom is dead. I hope to live to see these Russian bastards punished.
Last Seen Users on Sotwe
Volcaholic 🌋 
Seen from Netherlands
angel
Seen from Turkey
Step Sister Porn
Seen from Turkey
蜡笔小新
Hüseyin kurnaz
Seen from Turkey
awek melayu noty
Seen from Malaysia
Yanlız Kovboy Denizli🔞
Seen from Turkey
Động phim gay 18+🏳️🌈
Seen from Vietnam
حلم متحرر 💫🎉
Seen from Germany
Phong Phong ladyboy
Seen from Vietnam
Most Popular Users
Elon Musk
@elonmusk
240.2M followers
Barack Obama
@barackobama
119.3M followers
Donald J. Trump
@realdonaldtrump
111.6M followers
Cristiano Ronaldo
@cristiano
109M followers
Narendra Modi
@narendramodi
107M followers
Rihanna
@rihanna
97.3M followers
NASA
@nasa
92.1M followers
Justin Bieber
@justinbieber
90.6M followers
KATY PERRY
@katyperry
86.9M followers
Taylor Swift
@taylorswift13
80.7M followers
Lady Gaga
@ladygaga
72.2M followers
Kim Kardashian
@kimkardashian
69.4M followers
Virat Kohli
@imvkohli
68.6M followers
YouTube
@youtube
68.6M followers
Bill Gates
@billgates
63.4M followers
The Ellen Show
@theellenshow
62.5M followers
CNN
@cnn
61.9M followers
Neymar Jr
@neymarjr
61.2M followers
X
@x
60.9M followers
Selena Gomez
@selenagomez
60M followers
✨
⭐
💫