So...
We're not allowed to buy air conditioners for our houses to cool them in hot summer weather, because we don't have enough electricity to power them, because the solar panels and wind turbines we installed to stop the planet getting hot in summer, don't work when it's hot and windless in summer, so we'd need to burn gas, oil and coal instead to power the AC to cool our houses, but we blew up the oil, gas and coal power stations to stop the planet getting hot in summer, but it's still hot in summer.
But it's still ok to install heat pumps in winter, heat pumps which are also air conditioners and use the same amount of electricity or more, but we still won't have enough electricity to power them on cold, dark, windless winter evenings, because solar panels and wind turbines don't work then either, and we blew up the gas, oil and coal fired power stations because they were making the planet too hot in winter as well as summer.
Have I missed anything?
🙄🤡🌍
@NEVAELEZNIK@BineTraven@Diverzija To pa ni res. Saj veste, kako pravijo: Če pri dvajsetih nisi levičar, nimaš srca, ampak če pri štiridesetih nisi desničar, nimaš pameti...
Z vedrom pri roki sem prebrala Zokijev manifest. Kar najbolj izstopa v njegovi “viziji” je to, da vizije mimo gradenj in obnov sploh ni. Kar sicer ne preseneča, bi si pa mislila, da bo kak član njegovega kabineta vseeno pomislil, da od Ljubljane potrebujemo več kot beton.
🤯 Noro, nenavadno in bizarno. Ko zjutraj pospremim otroka v Osnovno šolo Dob pri Domžalah, me pri samem vhodu pričaka marmornata plošča: posvečena je predvojnemu komunistu Martinu Koželju, v čigar hiši naj bi delovala prva partijska celica in kjer se je sestajal celo Tone Tomšič. Spodaj drobni tisk razkriva: ob 40-letnici Komunistične partije Slovenije. Se pravi iz leta 1977.
Petintrideset let po osamosvojitvi 🇸🇮 naše otroke vsako jutro pozdravlja relikvija ideologije, ki je državo za pol stoletja zaklenila v eno samo barvo. Gre za slavljenje in spomenik ideologije na pročelju izobraževalne ustanove. Ideologiji, ki je v 20. stoletju po vsem svetu za seboj pustila daleč največ žrtev in s katero bi morali že zdavnaj zgodovinsko razčistiti.
Naj bom jasen. Nimam nič proti partizanom in partizanskemu boju – ravno obratno. Iskreni borci, ki so dejansko padli za svobodo, so največja žrtev te zgodbe. Najprej so umirali v vojni, danes pa služijo kot ideološki ščit revoluciji, ki se skriva za njihovim hrbtom. Ostro pa nasprotujem tej revoluciji, ki si je njihov boj prisvojila, se po vojni maščevala in resnico zavila v celofan propagande. Skratka, nasprotujem zlorabi partizanskega boja za nenehne delitve naroda. To dvoje namreč ni isto. A v slovenski realnosti očitno ostaja isto, saj se eno že desetletja pridno skriva za drugim.
In ravno v tem je srž problema. Narodna zavest je še danes nalomljena, saj so se vanjo pol stoletja vžigale ideje, ki nas pri vsakem koraku v prihodnost še vedno vlečejo nazaj. Zgodovinske plošče in preživete koncepte menjamo počasneje kot dotrajano pohištvo, ki si ga nihče ne upa zavreči. Pa bi bil že skrajni čas. Vsaj s šolskih pročelij.
Slika je nastala danes – petintrideset let po nastanku demokratične Slovenije.
Retweet - če se ti tole zdi BIZARNO, všeček, če meniš, da se mora tabla odstraniti.
Večkrat hodim po Miklošičevi in na pločnikih nikoli ni gneče. Več površin pešci ne potrebujejo. S tem prometnim ludizmom mora Ljubljana nehati.
FOTO in VIDEO: »Vrnite Miklošičevo v prejšnje stanje!« https://t.co/q9CSiy1zqa
Dr. Matej Lahovnik: Neverjetno, kakšno demagogijo zganjajo sindikati v primeru poslanca, ki ima dolg do delavcev
“V zadnjih dneh je vtis, da je največji problem te države poslanec Resnice Mijić. Če zgodbo podrobneje pogledamo brez dramatičnih naslovov, vidimo precej bolj preprosto dejstvo. Bil je izvoljen v državni zbor, dobil dobro plačano službo in ima zdaj možnost, da zaradi visoke poslanske plače poravna dolg do delavcev, kar je tudi obljubil.
Na pomoč pri poravnavi dolga mu je priskočil še predsednik parlamenta Stevanović. In glej ga, zlomka, za nekatere sindikaliste je prav to sedaj največji problem. Namesto da bi rekli »končno bo dolg poplačan«, se je začel medijski stampedo. Najbolj glasni so prav tisti, ki so ob aferah družine Janković tiho gledali stran, čeprav so podjetja iz tega kroga upnikom pustila desetine milijonov neporavnanih obveznosti. Tam ni bilo protestov, ni bilo ogorčenih izjav, ni bilo dramatičnih »tiskovk«. Na levi politični sceni je vladala tišina.”
Let ti te modele 😅 štiri leta jih gneče na cestah niso zanimale, dvigali so loparčke proti gradnji 3.pasa, njihova vlada je ustvarila 60 kilometrsko gradbišče na AC,...danes pa se oglašajo zaradi 30 km zastoja, ki ga je jstvarila njihova vlada🤦♂️🤦♂️🤦♂️🤦♂️🤦♂️🤦♂️
🤡 Pridno ali pametno? To je zdaj vprašanje, ko gledam novo vlado.
Kapo dol, ministri so se v delo zakadili kot svinja v buče. Lopate v rokah, kamere prižgane, PR-sporočila kričijo na ves glas: Poglejte, kako garamo!
👉 In točno tu je težava. V naš narodni DNK je pridnost vtkana kot najvišja vrednota. Cenjen je tisti, ki ne štrli iz povprečja, ki je tih in priden. Saj se trudi, kajne? Tudi če se trudi v napačno smer in z napačno lopato. Pri nas šteje, DA se dela, nikoli pa KAKO se dela in ali se dela dobro.
Razumem logiko. Po štirih letih Goloba je treba pokazati, da se dela drugače, in to je legitimno. Samo pokazati, da delaš drugače, in delati pametno nista ista stvar. Trenutno je v ospredju glasnost, ideologija pa odzvanja po prostoru bolj, kot bi smela. Šolstvo, kultura, »ideološki aparati« – vse to so teme, pri katerih se da hitro nabrati všečke, izgubi pa se desetletje. Takoj so tu spet preiskovalke in potencialni spini.
Meni se zdi prava poteza ravno nasprotna. Manj kamer, manj lopat, manj parol. Več tihega, sistemskega dela, ki bo preživelo naslednje volitve. Kajti pri tem tempu in tej temperaturi se bo oblast tako ali tako spet obrnila in vse, kar je narejeno na hitro in na silo, bo naslednja garnitura na hitro in na silo razveljavila. Vrtimo se v krogu in se čudimo, da se nam vrti.
Slovenija ne potrebuje še enega nihaja nihala. Potrebuje nekaj odločitev, ki bodo preživele oba pola, in te je treba uskladiti tudi z opozicijo, naj se sliši še tako neprijetno. Janša je roko za partnerstvo ponudil sam. Naj jo zdaj tudi tiho stisne. Ali pa kar zagrabi.
Svet se vrti hitreje od nas. Zato mene danes ne zanima, kako priden je nekdo. Zanima me, ali pravo energijo vlaga v prave stvari.
Zato bi ministrom svetoval tole: za 100 dni se zakopljite v pisarne in ne delajte z lopato. Razmišljajte. Sistemsko, strateško, tiho, brez kamer. Načrtujte spremembe, ki bodo nekaj pomenile čez deset let, ne le za en dober časopisni naslov. Spremembe, ki jih boste predebatirali z opozicijo.
Kajti »saj delamo, saj smo pridni« ni recept za uspeh. Je recept za prav lep, dolgoročen polom.
Pametno, ne pridno. Produktivno, ne pridno. Potem pa se pogovarjajmo.
Dokler bo v javni upravi izobrazba osrednji kriterij za zaposlitve ljudi tudi po 35-em letu starosti, bistvenih sprememb v delovanju sistema ne more biti.
#my50c
🤯 Lidl je odšel. In nihče se ni niti zganil.
Petdeset ljudi v Komendi je ostalo brez službe, del uprave se seli v Zagreb, mi pa to komentiramo, kot da gre za vreme. Malo dežuje, malo se seli, jutri bo bolje. Ne bo bolje. Lidl ni izjema, Lidl je simptom. Pred njim je bil Petrol, ki strateške funkcije seli na Hrvaško. Pred Petrolom Henkel in Ecolab v Mariboru, kjer je sto ljudi pristalo na cesti. Pred njimi Magna, Gorenje, Safilo, Adient. Vrsta je tako dolga, da bi zanjo lahko odprli svojo bančno poslovalnico — če bi seveda banke še hotele biti tukaj.
In zdaj poslušajmo, kaj nam ponujajo kot odgovor. Dvig DDV. Kozmetika pri plačah. Kakšna "nežna" davčna reforma, ki bo premaknila vejico levo in vejico desno, na koncu pa bo ostalo natanko tam, kjer je bilo. To ni reforma. To je preoblačenje istega bolnika v drugo pižamo in upanje, da bo zdaj ozdravel.
Poglejmo resnici v oči: trenutno nimamo nobene konkurenčne prednosti. Nobene. Nismo cenejši od Srbije, nismo davčno prijaznejši od Hrvaške, nismo hitrejši od Estonije in nismo večji od nikogar. Sedimo na enem najboljših geostrateških križišč v Evropi — kjer se srečata Sredozemlje in srednja Evropa, Benetke in Dunaj, vzhod in zahod — in iz te lege iztržimo manj kot trafika na vogalu. Logistika, ki bi morala biti naš adut, je v rokah ljudi, ki je niti ne razumejo. Treba jo je razbiti, odpreti, predati tistim, ki znajo. Takoj. Tire gradimo destletja, ceste sami sebi razkopljemo in ustvarimo 200 kilometerske zastoje.
Benchmark ni vljudnostna beseda za posvet. Benchmark pomeni, da vzamemo Hrvaško, Avstrijo, Estonijo in se vprašamo, kaj imajo oni, česar mi nimamo — in potem to naredimo. Ne čez deset let. Zdaj. Hrvaška plačila davka na kapitalski dobiček oprosti po dveh letih, mi po petnajstih. Hrvaška obravnava podjetnika kot stranko, mi kot osumljenca. Razlika ni v mentaliteti Hrvatov. Razlika je v tem, da so se odločili nekaj narediti, mi pa se odločamo o višini DDV.
Zato: pozabimo na nežnost. Poglejmo davek od dobička za podjetja z manj kot milijonom evrov prometa — tam živi pravo slovensko gospodarstvo, družinske firme, ki ne morejo "optimizirati poslovanja" tako, da se preselijo, ker nimajo Zagreba, kamor bi šle. Tem je treba omogočiti, da zadihajo. Razbremeniti delo. Pohitriti birokracijo. Narediti tisto, kar se zdi nemogoče — in to praktično čez noč, ker časa za počasnost nimamo več.
Slovenija ni propadla. Slovenija samo še ni razumela, da tekma teče in da smo edini, ki stojimo na štartni črti in se prepiramo o barvi špotrnih copat.
Naredimo nemogoče. Drugače bo naslednja novica govorila o tem, kdo je odšel zadnji.
Desna stran X ima 2 možnosti:
1. zagovarjanje "naših" ker so "naši" in iskanje izgovorov
2. pritisk na vlado, da uresniči, kar je obljubljala: nižji davki, deregulacija, znižanje javne porabe ...
Če se bodo odločili za 1, potem so si sami krivi. Dobili bodo, kar si zaslužijo.
Za kakršen koli napredek v slovenski družbi se bo enkrat za vselej potrebno odreči komunizmu in socializmu in sprejeti dejstvo, kakšna tragedija je bilo to obdobje za slovenski narod.
V Safari Special smo razkrili prihodke Branimirja Štruklja.
In sindikalista toliko ujezili, da nam grozi s tožbo.
✔️ Državni svet: 17.780 € bruto
✔️ Modra zavarovalnica: 14.825 €
✔️ Skupaj okoli 115.000 € bruto letno
Številk ni zanikal. Zahteva pa umik objave.
https://t.co/tAJiTsm8ZW
Sam to kle pustim. Pa so se začele čirule čarule, pričakovana Zoran! Zoran stara kljuka, na referendum si ne upa, laže ti v možgane, nej to vid 110% Ljubljane.