V parku Tivoli v Ljubljani imamo Mednarodni fenološki park, ki je peti najstarejši tovrstni park v Evropi. Nastal je kot del evropske mreže fenoloških vrtov, ki danes šteje približno 80 lokacij od severa Finske do Grčije. https://t.co/I80pMdr4Mw
2/2 Te pa obremenjujejo pozornost in delovni spomin. Branje s papirja in z zaslona nista enaka načina mišljenja. Tehnologija v šoli? Da, ampak kot orodje, ne kot zamenjava.📺 Ugriznimo znanost: Učenje z zaslonov četrtek, 21. 5. ob 17.15 na TV SLO 1
1/2 V nekaterih šolah so učenci pisali na tipkovnice in brali z zaslonov. Skandinavija je celo opuščala zvezke in učbenike! Zdaj pa se dogaja preobrat: knjige, papir in svinčniki se vračajo v učilnice. Zakaj? Digitalno okolje ni le vir informacij, ampak tudi stalnih motenj.
Ekstra deviško oljčno olje velja za eno najstrožje nadzorovanih živil. Njegova kakovost se ne določa le z okusom, temveč v kombinaciji senzorične in kemijske analize, s katerima preverijo, ali olje res ustreza najvišji kategoriji. https://t.co/7EUYwfMaWP
Na Inštitutu za oljkarstvo izvajajo sistematične znanstvene poskuse, v katerih raziskujejo, kako količina vode vpliva na rast oljk, pridelek in kemično sestavo olja https://t.co/rejMv0pISg
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?https://t.co/ml9C8cQylD
1/6 PRIZNANJE ZA IZJEMNE DOSEŽKE ALI NADPOVPREČNE DELOVNE DOSEŽKE V DALJŠEM DELOVNEM OBDOBJU - Ekipa oddaje Ugriznimo znanost: Renata Dacinger, Anja Suvorov, Nataša Ivanuš Čuček - krepi zaupanje v znanost z natančnim, dostopnim in strokovnim novinarstvom že več kot 16 let.
1/4 Na skrajnem severu, kjer temperature globoko padejo pod ničlo, živi pravi velikan Arktike. Polarni medved je na videz okoren, v resnici pa vrhunsko prilagojen na življenje v mrazu. Njegova dlaka ni bela, posamezne dlake so prozorne in votle ter delujejo kot optična vlakna.
1/4 Na Zemlji živijo organizmi, ki uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – v vročih hidrotermalnih izvirih, v suši, brez kisika ali celo v razmerah, ki spominjajo na vesolje.
V Sečoveljskih solinah raziskovalci iščejo drobne organizme, iz katerih bi lahko črpali učinkovine za razvoj novih kozmetičnih izdelkov. Najzanimivejši organizmi za biotehnološko uporabo pogosto rastejo počasi ali v težko nadzorovanih razmerah. https://t.co/WGRICx2dkv
2/2 Kako blizu smo temu, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem, ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Komunikacija kitov v četrtek, 15. 1. ob 17.15 na TV SLO 1
1/2 Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, UI, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. To je @ProjectCETI
V sobi imaš približno liter vode v zraku pa tega sploh ne vidiš! Kaj, če bi pitno vodo preprosto zajemali iz zraka?
Je to znanstvena fantastika ali rešitev enega največjih izzivov človeštva – pomanjkanja pitne vode?
Ugriznimo znanost: Voda iz zraka jutri ob 17.15 na TV SLO 1