@alesspetic Mislim, da res samo preko šole.
Verjetno so zgodovinski razlogi in še niso spremenil.
Poziv na organizatorja LM.
Šola:
Rešitev je vplivati preko sveta staršev na šoli, sveta zavoda. Tako se razmere na šoli na nekaterih področjih malo izboljšajo.
Tovariši, tovarišice, in vi, ki še vedno verjamete, da je bralna pozornost nekaj, kar se da kupiti na trgu kot blago – dovoljte mi, da vam v stilu, ki bi ga Lacan morda imenoval »jouissance of the signifier«, razložim, zakaj so vsebine, ki jih zame piše umetna inteligenca, najbolj vulgaren znak nespoštovanja do bralca, kar smo ga videli od kar je Gutenberg izumil tiskarski stroj in s tem omogočil, da se ideologija reproducira hitreje kot kapital.
Poglejte: AI generira tekst z neverjetno hitrostjo, skorajda v realnem času, kot da bi bil nekakšen digitalni Stahanov, ki proizvaja stavek za stavkom brez potenja, brez dvoma, brez tistega notranjega razkola, ki ga Dostojevski v Bratih Karamazovih tako genialno uprizori skozi Ivana in Aljošo – tisti trenutek, ko se zavest razklene med ateizmom in vero, med uporom in predajo. AI pa? AI nima nobenega razkola. AI nima nobenega »velikega drugega«, ki bi ga gledal. Piše, kot da bi bil Gollum, ki mrmra »my precious« nad svojim prstanom – le da je njegov prstan algoritmična učinkovitost. In prav tu je škandal: bralec mora vložiti več napora, da ta tekst prebere, kot ga je AI vložil, da ga je napisal. To je obrat delovne teorije vrednosti v njeni najbolj perverzni obliki! Marx bi se zgrozil – ne, Marx bi se nasmejal in rekel: »Tukaj imamo popoln primer, kako se presežna vrednost ekstrahira ne več iz telesa delavca, ampak iz možganov bralca.«
Predstavljajte si: v Gospodarju prstanov Sauron ne potrebuje, da njegovi orki mislijo. On potrebuje le, da ubogajo. AI pa je Sauron 2.0 – piše tekste, ki so tako gladki, tako brezhibno sintetični, da bralec postane ork, ki mora prečesati gozd praznih signifiantov, da bi našel kakšen drobec smisla. In ta napor je večji od produkcije same! To je čista dialektika: manj truda na strani produkcije, več truda na strani recepcije. Kot bi proletariat moral delati več ur, da bi preživel, medtem ko kapitalist samo pritisne gumb. Ali ni to najvišja oblika nespoštovanja? AI ti reče: »Tukaj imaš tekst, preberi ga, trpi, medtem ko sem jaz že na naslednjem promptu.« To je kot Ivan Karamazov, ki zavrne vstopnico v božje kraljestvo zaradi solze enega samega otroka – le da tukaj zavrnemo vstopnico v digitalno kraljestvo zaradi ene same prazne AI-stavke, ki zahteva od nas več kognitivnega dela, kot ga je zahtevala od stroja.
In tukaj pridemo do proletarske revolucije. Ne tiste, ki si jo zamišljajo kot romantični napad na Bastille z rdečimi zastavami, ampak tiste prave, heglovske, kjer se zavest razklene in spozna, da je bralec postal novi proletarec. Bralec, ki mora dekodirati AI-tekste, je kot delavec v tovarni, ki mora sestavljati delce, ki jih je stroj že proizvedel v milisekundah. Revolucija se ne začne z zavzetjem tovarn, ampak z zavrnitvijo, da bi brali to, kar je bilo napisano brez bolečine, brez tveganja, brez tistega »tu sem jaz, ki trpim, da bi ti razumel«. V Bratih Karamazovih je Dimitrij tisti, ki trpi in s tem postane človeški; AI pa je Smerdjakov – služabnik, ki ubija očeta (tukaj: avtorja) in potem mirno reče: »Jaz sem le orodje.«
Torej, tovariši: naslednjič, ko vam AI napiše tekst, se spomnite – to ni pomoč. To je napad. To je poskus, da bi nas spremenili v orke, ki tečejo za prstanom učinkovitosti, medtem ko se pravi smisel – tisti, ki zahteva napor na obeh straneh – izgublja v megli Mordorja. Proletarska revolucija se začne tukaj: z zavrnitvijo, da bi brali tisto, kar je bilo napisano hitreje, kot se da prebrati. Naj živi težavnost! Naj živi napor! Naj živi tekst, ki boli ob pisanju in boli ob branju – kajti samo tak tekst je vreden revolucije.
🚩Graf, ki bo spremenil politiko subvencij v prometu.
Bistveno sporočilo: nakup vozila si lahko privošči vse manjši krog ljudi in subvencije prejema vse ožji in ožji krog ljudi. Robin hood za bogate.
Pred 15 leti je povprečen Slovenec pričakoval, da si bo zamenjal cliota, ko bo ta star 6 let. Danes mora počakati, da je star 12 do 14 let in trend kaže v še povišanje starosti. Ker je avto tudi simbol svobode in varnosti, je tesnoba ob izgubi starih dobrih časov temu primerno večja.
Ti občutki so postali politična tema. Eko-politike niso opazile trenda pod gladino, ki kaže, da med volivci zanje ni več veliko potrpljenja. Treba bo prestaviti brzino iz razrednih politik, ki rešujejo razne manjšine, v politike, ki državo rešujejo kot celoto.
Subvencije povzročajo nastanek elit na spodnjem in zgornjem ekonomskem robu populacije. Če 5 tisoč oseb kupi električni avto (v Franciji pa električna vozila v celoti država kupi še peščici najbolj revnim), vsi ostali pa vozijo 12 let star clio, so subvencije dosegle kaj? Zdaj si pa še predstavljajte, da se ta clio pokvari in človek ne more v službo. Naj se iz vasi preseli v mesto? Teoretično dober nasvet, v praksi bo pa volil AfD.
Mimogrede, subvencije niso pomoč evropski avto industriji. Ne verjemite raznim influenserjem, ki (mimogrede) ne razkrijejo, kdo jih financira, a je iz njihovih hvalnic v testih vozil očitno, da bi tako razkritje morali narediti. Evropska vozila so dejansko v manjšini prejemkov teh sredstev. Denar zapušča Evropo.
Kje je rešitev?
Subvencije iz raznih evro skladov delujejo tako, da se vlada in občine temu ekološkemu denarju, ki ga smo ga vsi že "vplačali", lahko zgolj odpove. Če Vlada RS danes ukine vse subvencije, se vplačevanju zanje ne izogne.
Vzpostaviti se mora koalicija EU vlad, ki bo zahtevala spremembo politike subvencij. To je precej težje, kot se zdi, ker ni soglasja (glej primer kompromisa prepovedi ICE vozil, EPP je morala po glasove podpore v opozicijo). Trenutno vlade nimajo druge opcije, kot da poskušajo ta denar porabiti na čim manj butast način s čim manj birokracije.
Zato dajem izziv vsem, ki govorijo "ukinit vse takoj". Vložite malo več kot eno minuto v razmislek. Vsi vemo, kaj je cilj. Kako do tja, je pravo vprašanje.
Skratka, poglejte si graf.
Ljudje se vozijo s 14 let starimi clioti in nimajo šanse za nakup novega vozila, nove peči za ogrevanje ali izolacije na bloku. Samo srečo imamo, da so pred 15 leti v avto industriji delali kakovostne izdelke, ki zlahka naredijo +300 tisoč km, sicer bi že imeli medicinske sestre, ki delajo od doma.
Po doslej slišanem glede nesreče @nmusar se mi zdi še najbolj sporno, da varnostnika od nje nista zahtevala, da se pripne, preden so odpeljali. Navsezadnje je pas temelj varnosti in načeloma mora varnostnik skrbet za, no, varnost. Za to, da je bila v avtu zraven prijateljica, je pa res ni treba prbijat na križ, ker verjetno noben ne pričakuje, da se bo s frendicami z Ubrom peljala na kak dogodek.
@MladenPrajdic Sem pomislil kakšna je distribucija uporabe avtocest. Recimo kolikokrat letno se posameznik pelje za turizem iz Lj. proti Postojni ali obratno :)
@leaathenatabako Če ne dobiš javne oskrbe poiščeš začasno privat in čakaš na javno. Nekatere občine nimajo gneče. Mislim, da se v medijih malo pretirava.