Ko je Jugoslavija razpadala v vojni, se je Evropa od nje distancirala z rabo pojma "balkanizacija", ki je označeval opustitev dialoga, predajo nizkim strastem in poseganje po orožju. Če je tako, smo priča balkanizaciji Evrope. Iz Berlina, Ilija Đurović: https://t.co/3GKcBmNpe2
Skupina slovenskih študentov in aktivistov v akciji Prebijmo embargo! se je odpravila na Kubo s približno 100 kilogrami zdravil. Srečali so se z ljudmi, ki vsakodnevno živijo posledice sankcij, in sodelovali na mednarodni prvomajski brigadi solidarnosti. https://t.co/h7hyWzg4C1
Fašizem si pogosto predstavljamo kot ideologijo avtoritarnih voditeljev in pozabljamo, da ga omogoča predvsem "dobro delujoča" infrastruktura. V 21. stoletju ima obliko programske opreme.
Alberto Toscano:
https://t.co/5DZAWCiFt4
Grega Hrib se je ob novem potencialnem referendumu o interventnem zakonu odzval na pozive liberalnih struj po strnitvi vrst s socialisti: "S prihajajočim nastopom novih oblasti je liberalni blok to pomlad ponovno odkril razredni boj."
https://t.co/PwuHmhecVD
Karolina Babič, filozofinja s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, se je odzvala na nedavni esej Mihe Blažiča in s tem prispevala k našim večnim debatam o socialističnem delovanju, etiki, mišljenju in povezovanju različnih bojev. https://t.co/Xm1biZstaX
Prav zdaj, nekje v Ljubljani - del skupine aktivistov, ki se je pravkar vrnila s Kube, kamor so odpotovali 28. aprila, da bi v okviru kampanje Prebijmo embargo dostavili humanitarno pomoč.
V pogovoru z esejistko in novinarko Mojco Pišek. #intervju
Fotografije: Črt Piksi.
Medtem ko Evropa ob dnevu zmage utrjuje pripoved o porazu fašizma in zmagi demokracije, antologijsko besedilo Andreja Nikolaidisa, nastalo pred 15 leti, pokaže, da zgodovina nikoli ni zares končana in da se isti politični afekti vračajo v novih oblikah. https://t.co/x4CjdNBsD5
Nujno branje za prepotrebno samorefleksijo in samokritiko.
"Socialisti pred nami so razumeli, kako nemogoče težke naloge ima proletariat na poti do emancipacije... Čas bi bil, da se nalezemo nekaj njihove discipline ter od sebe in drugih zahtevamo več."
Vzporednice z zapatistično simboliko polža, ki počasi, a vztrajno (»lento, pero avanzo«) ustvarja pogoje za revolucijo, se rišejo kar same. @DisenzNet#arhiv https://t.co/razOwU5fAp
Socialistično delovanje ni subkultura, ni estetika, ni identiteta. Večinoma je neglamurozno, mukotrpno delo - v tem zgodovinskem trenutku brez obrisov zmage na vidiku. Zakaj torej biti socialist?
Miha Blažič: https://t.co/1VxWfKi9tS
"Zgodovina OF ni samo zgodovina slovenskega naroda, ampak širšega boja: razrednega internacionalizma, partizanske mobilnosti in večnarodnega odpora proti fašizmu."
Dijana Matković na kratko ob prazniku. #Minimalc
https://t.co/QIF5HyxRyj
Na Dan Osvobodilne fronte dandanes navadno posežemo po verzih Karla Destovnika Kajuha. Redkeje pomislimo na Edvarda Kardelja. Toda kaj ima z njima - in z OF - Srečko Kosovel?
Miklavž Komelj, na kratko. #Minimalc
https://t.co/WfrGSfrR5D
Dan Zemlje je. Ravno prav, da razgrnemo liberalni okvir, v katerega je ujeto naravovarstvo - diskurz in praksa, ki naravo razumeta kot nekaj, kar je treba regulirati, optimizirati, zaščititi.
Tokrat duet - Filip in Nikolaj:
https://t.co/6m96BkM6ZP
Nedavni pogovor disenzovca Grega Hriba za Dnevnikov Objektiv je eden redkih primerov, ko se razredna analiza družbe prebije v osrednje medije. Edino logično se nam je zdelo, da ga objavimo - omogočimo dostop do branja - tudi pri nas:
https://t.co/WTOLECFU5C
Ena sama fotografija lahko razbije celoten narativ. Podobe iz vojn so v 20. stoletju neposredno vplivale na javno mnenje in protestna gibanja. Danes je kleč z vojnimi fotografijami drugje - začeli smo jih gledati brez čustvene investicije.
Blaž Kavšek:
https://t.co/76koKws2jB
Politično zaspano Ljubljano je iz zimskega sna prebudil nenadejani revolt prebivalcev v Štepanjskem naselju proti represivnemu parkirnemu režimu ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Pogovarjali smo se s Klemnom Fajsom iz Iniciative za Štepanjsko naselje
https://t.co/OFuTwmbKFr
"Funkcionalna infrastruktura, ki se komajda sramežljivo vzpostavlja, ne bo preprečila družbenih zlomov. Ne na tej točki zgodovine. Lahko pa ublažimo njihove učinke, organiziramo odpor in ohranimo kontinuiteto mišljenja."
Dijana Matković: https://t.co/PrSN3hE1OF