"Na področju dialoga so bila pričakovanja velika, vendar se je vse skupaj pogosto sprevrglo v travestijo. Mandat je ekipa Ministrstva za kulturo začela s terenskimi sestanki, katerih atmosfera je bolj spominjala na strankarske kot državne dogodke. Kritični pogledi in finančno zahtevnejši predlogi pa so bili pogosto pospremljeni z neodobravajočimi pogledi. Direktorica javnega zavoda, ki je vztrajno opozarjala na potrebo po vključitvi obnove kartuzije med projekte, financirane iz evropskih skladov, je bila označena za nesposobno, pozneje pa ji je bilo tudi povedano, da ji je »ura odbila«. Zdi se, da je bila ekipa močno zagledana v lastno veličino, nedostopna za kritiko in nepripravljena na resničen kulturni dialog.
Področje »Astinega« kulturnega dialoga je povezano tudi z novo prakso, v kateri novinarji »sedijo« v kabinetu ministrice in tam usklajujejo medijsko poročanje o določenih vprašanjih.
To predstavlja nov standard depolitiziranega novinarstva: novinar ne prejema več zgolj informacij ali navodil politikov po telefonu, temveč aktivno sodeluje pri načrtovanju poročanja povezanih medijev.
Takšen kartel medijsko povezanih in iz javnih sredstev financiranih družb se težko primerja celo z izvirno fazo depolitiziranega socializma, ko so novinarji vendarle nekaj dali na svojo čast in integriteto ter vsaj med vrsticami ohranili nekaj kritične distance, predvsem pa niso želeli papagajsko ponavljati za kolegi. Ni pričakovati »poti v Damask« za pobožne, zato je abstinenčna kriza neizbežna. [...]"
(Dr. Željko Oset opisuje mandat dr. Aste Vrečko na MK v Pravni praksi, št. 22-23/2026)
Da je z Matejem Šurcem, dolgoletnim novinarjem @radioPrvi, nekaj psihično narobe, ni izgovor. To preprosto ne sodi na javno @RTV_Slovenija. Model bi iz BBC-ja bi že davno odletel.
Tudi Slovenija je že imela podobno zadevo pred ESČP, ker se ustavni sodnik Rok Čeferin 15.11.2019 ni izločil iz odločanja. Dve leti pozneje je US RS samo priznalo lastno napako in razveljavilo svoj sklep iz 2019.
Ampak to se je zgodilo šele potem, ko je pritožnik Peter Kodrič zadevo prignal na ESČP (št. 16472/20) in je ESČP pozvalo US RS k pojasnitvi in je sledil medijski kraval.
Pred tem pa se je US RS delalo neumno, češ da pri neizločitvi Čeferina ni bilo nič narobe.
Tudi slovenska sodišča včasih popustijo nebulozam, ki jih navajajo migranti (oziroma njihovi odvetniki, ki jih krmimo slovenski davkoplačevalci preko "brezplačne" pravne pomoči), včasih ne.
Tule recimo je Alžirec zatrjeval, da mu pripada azil v Sloveniji, ker je zdravstveni sistem v Alžiriji slab:
https://t.co/oiZDDCkrqp
@sodnik Da, ampak je čezmorski departma in del EU.
Poanta centrov za vračanje pa je, da so izven jurisdikcije luksemburško/strasbourških aktivistov.
Kdor si prebere nekaj njihovih judikatov o azilantih, kmalu ugotovi, zakaj stran od njihove jurisdikcije.
"Ključna in pravno najbolj kompleksna novost dogovora je pravna umestitev zunanjih centrov za vračanje, ki se bodo nahajali v varnih tretjih državah zunaj Evropske unije.
To pomeni, da bodo migranti, ki jim bo prošnja za azil zavrnjena, do končne deportacije v izvorno državo lahko premeščeni v te specifične zunanje centre."
https://t.co/EldRlsa75B
"In tu pridemo do paradoksa, ki ga večina politikov ne razume: zanikanje ne pomaga. Nasprotno – pogosto stanje poslabša. Raziskovalci temu pravijo učinek bumeranga. Ko politik stopi pred kamere in reče »nisem koruptiven«, možgani poslušalca naredijo tole: najprej aktivirajo asociacijo »politik + korupcija«, šele nato obdelajo zanikanje. Rezultat? Povezava se okrepi, ne pa oslabi. Vsak demanti je še ena ponovitev obtožbe. Zato se izkušeni politični svetovalci zgrozijo, ko njihov klient želi sklicati novinarsko konferenco, na kateri bo »enkrat za vselej razčistil zadeve«. Takšna konferenca je darilo nasprotnikom.
Obstaja še četrti mehanizem, ki ga pogosto spregledamo: postavljanje dnevnega reda. Mediji ne določajo, kaj ljudje mislijo – določajo pa, o čem razmišljajo. Če je tema tedna »koruptivnost politika X«, bo javnost razmišljala o tem, ne glede na to, ali so objave pozitivne ali negativne. Že sama prisotnost teme v javnem prostoru krepi percepcijo. Zato je za politika, ki ga obtožujejo brez trdnih dokazov, najslabša možna strategija ta, da temo ohranja živo – četudi z zanikanjem. [...]"
(@indijanec v Pravni praksi, št. 22-23/2026)
"Najbolj nasilen razlastitveni ukrep so predstavljale zaplembe premoženja v korist države brez vsakršne odškodnine; teh je bilo v Sloveniji izrečenih približno 26.000. Pri vsem tem je kazensko sodstvo popolnoma izgubilo status samostojne veje oblasti in postalo orodje v rokah komunistične partije ter njena podaljšana roka za izvajanje represije.
Sodstvo je bilo celo uradno razumljeno kot borbeni organ in »orožje v rokah delovnega ljudstva za boj proti razrednim sovražnikom«. Organizirani so bili številni montirani sodni procesi, na katerih so industrialcem, trgovcem, večjim kmetom in duhovščini sodili po vnaprej pripravljenih scenarijih ter jim izrekali najtežje zaporne in premoženjske kazni.
Podatki kažejo, da je bilo v povojnem obdobju zaradi tako imenovanih težjih političnih deliktov obsojenih blizu 7.000 oseb, ohranjenih pa je več kot 5.400 kartotek političnih obsojencev. [...]"
https://t.co/aLB3n3Zeld
@IgorOmerza je opravil veliko zelo pomembnega dela. Med drugim je za zgodovino ohranil in objavil dokaze, kako je delovalo komunistično pravosodje v Sloveniji, v tem primeru leta 1977.
Komunistični funkcionarji so se odločili, šef udbe pa je ukaze prenesel tožilstvu in sodstvu (to dvoje je bilo itak zlizano). Sodniki so poslušno ubogali.
(Igor Omerza, Temna stran Dela - Prva knjiga, Klub Native Speakerjev Slovenije - ANTS in Zavod Aruma, Ljubljana 2019, str. 206-207)
Pri kaznovanju težijo k najmanjši možni kazni. To je posledica dolgoletnega delovanja slovenskih kriminologov in penologov ter 80-odstotno feminiziranega prvostopenjskega sodstva.
https://t.co/OZKYlyJ2MP
"Z zanimanjem sem pričakal odziv Inštituta za slovenski jezik na pismo bralca, ki ga moti vse pogostejša nesklonljiva raba ženskih priimkov brez jedra (»Horvat se je sestala s Kovač«).
A kdor se je nadejal poglobljenega, objektivnega in odločnega odgovora, ki bi ga pričakovali od doktorjev jezikoslovnih znanosti, je bil razočaran. "
https://t.co/BZN29IVrxT
Burke na slovenskih sodiščih:
"Čeprav pritožnikom kredit v CHF ni bil marketinško predstavljen kot ugodnejši, sta po naziranju pritožbenega sodišča nizka obrestna mera in višji znesek kredita (ob enakem mesečnem obroku) pri njih ustvarila predstavo o ugodnejšem kreditu."
Pri taki logiki je lahko vsaka komercialna transakcija lahko naknadno sporna za sodiščarice. Tale, recimo, je postala "sporna" 13 let po sklenitvi :-)
Informacijska pooblaščenka si je privoščila interpretiranje ustavne določbe o javnosti sodnih obravnav.
Po njenem mnenju je ta pravica v prvi vrsti namenjena strankam v sodnem postopku, ne pa javnosti.
(Sodnice zagotovo ploskajo tej interpretaciji).
Sodna ladja norcev.
Podatek, da je bil obsojenec pomiloščen, je javen.
Podatek, da je bil pred tem obsojen, pa je po mnenju sodišča tajen.
Kot že večkrat dokazano, sodstvo se glede javnosti svojega dela vedno bolj zapira in zatrjevanje sodstva in MP, da povečujejo transparentnost, je bullshit.
@andrejhoivik@JJansaSDS Povzetek dejanskega stanja pri proklamiranem "zavzemanju sodstva za transparentnost" (november 2023):
Stanje se poslabšuje, ne pa izboljšuje.
Sam tolk, da ne bo pol: "Nismo vedl", Pikalo iz Logarjeve stranke je v času ministrovanja ni želel izvršiti odločbe US o 100% financiranju javnih programov v zasebnih šolah ker cerkev pa to.