Does your job involve making digital experiences accessible and usable to people with disabilities? Participate in the third annual Global Digital Accessibility Salary Survey, which the GAAD Foundation is once again carrying out in partnership with WebAIM. https://t.co/8QKSdqBWZN
⚠️ Nova prevara na WhatsAppu! Goljufi vas z lažnim glasovanjem prepričajo v skeniranje QR-kode ali vnos 8-mestne kode. Tako povežejo napravo napadalca z vašim računom in v vašem imenu pošiljajo sporočila ter prevaro širijo naprej. Več pojasnil ➡️https://t.co/qJT7nfCb7L
NVDA 2026.3 is here! This release includes significant performance improvements, improvements to dialogs & expanded touch screen input.
Read more & download now from: https://t.co/JL3SsAQjLL
We encourage all users to upgrade to NVDA 2026.3
#NVDA#NVDAsr#ScreenReader#News
Nekdo je postavil lažno spletno stran z imenom in logotipom vašega podjetja. Kaj storiti?⚠️ Preverite, 𝐤𝐝𝐨 𝐣𝐞 𝐫𝐞𝐠𝐢𝐬𝐭𝐫𝐚𝐫 𝐝𝐨𝐦𝐞𝐧𝐞 𝐢𝐧 𝐤𝐝𝐨 𝐩𝐨𝐧𝐮𝐝𝐧𝐢𝐤 𝐠𝐨𝐬𝐭𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐚 ter kam se obrniti. Pripravili smo praktična navodila https://t.co/TPzOJvmxJy
In-Process is out! Covering:
- Accessibility Testing with NVDA
- NV Access Survey
- New Help Options for NVDA Users
- Help for Low Vision Users
- NVDA 2026.3 Beta 5
& more: https://t.co/POolpTkuMU
#NVDA#NVDAsr#ScreenReader#Accessibility#Testing#A11y#UserTesting
Today is #WhiteCaneAwarenessDay! Celebrating the independence, achievements, and abilities of people who are visually impaired and blind. Florida law requires drivers to stop for pedestrians using a white cane or guide dog. Learn more: https://t.co/bQuRzxxlcP
Kako ukrepamo, ko prejmemo prijavo phishinga?
Povezave iz email ali SMS-sporočil, ki vodijo na phishing strani, prijavite na [email protected] 🛡️ SI-CERT prijave analizira, pomaga pri omejevanju nevarnih strani in prispeva k zaščiti uporabnikov. S prijavo pomagate zaščititi vse!
Ko se v možganih ob določenem vedenju aktivira skupina živčnih celic, še ne vemo, ali prav te celice vedenje tudi povzročajo. Lahko so le del širšega dogajanja. Dolgo je bilo zato eno ključnih vprašanj nevroznanosti, kako iz opazovanja preiti k preverjanju vzrokov: kako določene živčne celice za kratek čas vključiti ali izključiti in nato opazovati, kaj se spremeni.
Prav možnost takšnega posega v delovanje možganov je prinesla optogenetika, za razvoj katere so danes Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino prejeli Karl Deisseroth, Peter Hegemann in Georg Nagel.
Začetek zgodbe je nenavaden, saj zadeva enocelične zelene alge, ki se morajo odzivati na svetlobo, da lahko poiščejo okolje, primerno za fotosintezo. Hegemann in Nagel sta raziskovala beljakovine, s katerimi alge zaznavajo svetlobo, in sodelovala pri odkritju posebnih kanalov v celični ovojnici, ki se odprejo, ko nanje posveti svetloba določene barve. Skoznje takrat stečejo električno nabiti delci.
Prav tu se je pokazala povezava z živčevjem. Tudi živčne celice se sporazumevajo s pomočjo električnih sprememb na svoji ovojnici. Če bi torej svetlobno občutljivi kanal iz alge lahko pripravili do delovanja v živčni celici, bi takšno celico morda lahko upravljali s svetlobo.
Leta 2005 je skupina raziskovalcev pod vodstvom Karla Deisserotha pokazala, da je to mogoče. Gen za svetlobno občutljivi kanal so prenesli iz alge v živčne celice sesalca. Ko so nato na te celice posvetili z modro svetlobo, so se v nekaj tisočinkah sekunde aktivirale. Običajni nevroni se na takšen svetlobni blisk ne odzovejo, tisti z dodanim svetlobno občutljivim kanalom pa so ga zaznali kot ukaz za proženje električnega signala.
Pravi pomen metode pa se pokaže šele, ko temu dodamo možnost izbire, v katerih celicah bo takšen kanal nastal. Z genetskimi postopki je mogoče doseči, da postanejo na svetlobo občutljive samo določene vrste živčnih celic ali celice v točno določenem delu možganskega omrežja. Nato je mogoče s kratkim svetlobnim bliskom vplivati prav nanje, ne da bi svetloba neposredno aktivirala tudi druge celice v okolici.
To je bistvena razlika v primerjavi s starejšimi načini draženja možganov. Z električnim tokom lahko spodbudimo določen predel, vendar tok praviloma vpliva na več različnih vrst celic in živčnih vlaken hkrati. Težko je zato vedeti, kateri del odziva je posledica delovanja posameznih celic. Optogenetika omogoča precej natančnejši poskus: raziskovalec lahko izbere določeno skupino nevronov, jo v pravem trenutku aktivira in opazuje posledice.
Kasneje so razvili tudi načine, s katerimi je mogoče delovanje izbranih živčnih celic s svetlobo zavreti. Tako lahko isto možgansko povezavo enkrat vključijo, drugič izključijo in primerjajo, kaj se zgodi. Prav zaradi tega je postalo mogoče veliko zanesljiveje ugotavljati, katera živčna omrežja dejansko sodelujejo pri določenem vedenju in katera so ob njem samo vzporedno dejavna.
V dobrih dveh desetletjih se je optogenetika razvila v eno temeljnih metod sodobnega raziskovanja možganov. Z njo preučujejo živčna omrežja, povezana z gibanjem, spanjem, učenjem, spominom, strahom, občutkom nagrade in zasvojenostjo, pa tudi spremembe, ki spremljajo različne bolezni živčevja. Njena največja vrednost pa ni v enem samem odkritju, temveč v tem, da je spremenila način, kako lahko zastavljamo vprašanja o delovanju možganov.
Pred optogenetiko je bilo mogoče pogosto predvsem ugotoviti, katere živčne celice so dejavne, ko se nekaj dogaja. Zdaj je mogoče vprašanje obrniti: kaj se zgodi, če namenoma aktiviramo prav te celice? Se vedenje pojavi? Kaj se zgodi, če njihovo delovanje zavremo? Takšen poskus omogoča prehod od ugotavljanja korelacij k preverjanju vzrokov.
Za zdaj se tovrstno neposredno upravljanje živčnih celic uporablja predvsem pri laboratorijskih živalih. Pri človeku bi bilo treba v izbrane nevrone najprej vnesti gen za svetlobno občutljivo beljakovino in nato do njih pripeljati svetlobo, zato je uporaba v človeških možganih bistveno zahtevnejša in za zdaj ni običajna raziskovalna ali terapevtska metoda.
Posebna lepota letošnje Nobelove nagrade je tudi v poti, po kateri je metoda nastala. Raziskovanje tega, kako se preprosta alga odziva na svetlobo, sprva ni imelo očitne povezave z vprašanjem, kako nastajajo spomin, strah ali zasvojenost. Toda prav razumevanje svetlobno občutljivega mehanizma v algi je omogočilo nastanek metode, s katero lahko raziskovalci povsem drugače posegajo v delovanje možganov.
Najpomembnejši dosežek zato ni preprosto v tem, da znamo živčne celice »prižigati s svetlobo«. Bistveno je, da lahko zelo natančno spreminjamo delovanje izbranih delov živčnega omrežja in nato preverimo, kaj se zaradi tega spremeni. Raziskovalci tako niso več omejeni na opazovanje, katere celice so dejavne ob določenem vedenju, ampak lahko neposredno preverjajo, ali njihova aktivnost k temu vedenju tudi vzročno prispeva. Prav ta prehod od opazovanja povezav k preverjanju vzrokov je največji pomen optogenetike.
https://t.co/sjiYVD7vxY
Pozor, Citrix kritična ranljivost! Podjetje Citrix je objavilo varnostno obvestilo o osmih ranljivostih v napravah NetScaler ADC in NetScaler Gateway. Dve od njih sta kritični in omogočata oddaljeno izvajanje poljubne kode. Več info ➡️ https://t.co/5LUZHqK96O
Ker me je nekaj znancev spraševalo, kje lahko dobijo knjigo, še enkrat objavljam povezavo do pdf-ja v prostem dostopu na strani založbe --> https://t.co/xyjVuH6IrN
Knjiga je sicer objavljena pod Creative Commons BY-NC-ND licenco.
Iz začetnih 250 € boste v nekaj dneh obogateli. To je začetek praktično vsake kripto prevare, ki jo obravnavamo na SI-CERT. Hitro jih prepoznate - izrabljajo imena znanih Slovencev, kopirajo novičarske portale, zakupijo oglase pa tudi zlorabljajo X up.račune.
Hi everyone,
The NVDA Satisfaction Survey 2026 is now open: https://t.co/MC1wJ1LpdZ
The survey is anonymous; we encourage you to add comments. We also want to hear from as many as possible. Please feel free to pass this on to others.
#NVDA#NVDAsr#ScreenReader#Survey
Spoštovana gospa G., če bi minister prvošolcem delil program SDS, NSi, Levice ali Gibanja Svoboda, bi lahko upravičeno govorili o politični indoktrinaciji. Toda otroci so dobili Ustavo Republike Slovenije – dokument, ki ne pripada nobeni stranki in ki omejuje prav vsako oblast, tudi tisto, ki ga je razdelila.
Trditev, da je že »oblikovanje vrednot« v šoli nekaj sumljivega, je precej nenavadna.
Ali šola res ne sme spodbujati spoštovanja, odgovornosti, sodelovanja, enakosti pred zakonom in človekovih pravic?
Tudi to so vrednote. Ideološko nevtralna šola ne pomeni šole brez vrednot, ampak šolo, ki otrokom ne vsiljuje strankarskih in svetovnonazorskih prepričanj. Ustava ni strankarski manifest, temveč skupni pravni okvir demokratične države.
Da prvošolci ustave še ne znajo prebrati in razumeti, je seveda res. Toda nihče ni trdil, da morajo šestletniki prvi večer analizirati ustavno ureditev in napisati pravno mnenje.
Darilo je simbolno. Tudi knjigo lahko podarimo otroku, preden jo je sposoben samostojno prebrati. Z njim raste in ga lahko pozneje vzame v roke. Poleg tega ustava pride v njegov dom, kjer lahko postane povod za pogovor s starši.
Prav tako je zgrešena dilema, ali naj država otrokom podari ustavo ali jih nauči brati. Država mora storiti oboje.
Zaradi nekaj knjižic ne bo zaposlen niti en učitelj manj, kakor zaradi slovenske zastavice ne bo nihče slabše obvladal matematike.
Tudi sodelovanje Ministrstva za obrambo še ne spremeni slovenske zastave v vojaški simbol. Zastava pripada vsem državljanom, ne vojski, vladi ali politični desnici.
Če smo prišli tako daleč, da sta ustava in državna zastava že sumljivi znamenji nacionalizma, potem se ni v koleno ustrelil minister. Ustrelila se je kritika, ki v vsakem izrazu pripadnosti Sloveniji išče nevarno ideologijo.
https://t.co/YCyXVkAYL5
In še nekaj: če sedanja oblast res ne spoštuje ustave, kakor ji očitate, je toliko bolj koristno, da jo imajo mladi v rokah. Tako bodo nekoč lahko sami presojali, katera oblast jo spoštuje in katera ne. Oblast, ki bi hotela vzgajati slepe podložnike, bi ustavo pred državljani prej skrivala, kakor jim jo podarjala.
Toliko v vednost.🥰
🚩Več ranljivosti v programski opremi MikroTik RouterOS napadalcu omogoča popolno kompromitacijo naprave preko SSH protokola. Ranljivosti se že izkoriščajo v napadih. Pojasnila v varnostnem obvestilu🔗 https://t.co/hAB30nWRIF
Orodje trenutno na voljo za 14 krajev v Sloveniji, podatki pa segajo do l. 1950. Uporabnik lahko preveri, kako se današnje razmere primerjajo z vremenom na isti dan pred 30, 40 ali 70 leti.