![zver_martin's tweet photo. Ddr. Klemen Jaklič: “Zločini proti človečnosti so zločini, ki zaradi stopnje zavržnosti nikoli ne zastarajo!”
PRIČA-takrat 19 letni fant iz Velikega Gabra, Milan Zajc,
ki je skupaj z ostalimi žrtvami padel v to brezno, se iz njega po petih dnevih čudežno rešil, prišel domov in se izselil v ZDA. Do smrti v svojem 89. letu starosti se v Slovenijo nikoli ni več vrnil. Pobijanje je trajalo več dni.
Bilo je čudovito pomladno jutro. Tako lepega dne ne pomnim v svojem življenju…Jasno je bilo kakor steklo, rosa se je bleščala v sončnih žarkih, vse je bilo v cvetju in zelenju, da mi kar v glavo ni moglo, da nas bodo pobili, ko smo komaj začeli živeti.
Na dvorišču kočevske gimnazije so nas nakladati na kamione, da smo ležali drug na drugem kakor drva. Jaz pa sem hotel še enkrat videti svoje brate. Zato sem se z vsemi močmi vzpenjal in nategoval vrat, da bi le kaj več videl. Posrečilo se mi je in zagledal sem, kako so brate nalagali na kamion. Tone in Nace sta bila zvezana skupaj, Stane pa je bil zvezan s Križnikom Lojzetom iz Kostanjevice. Mene so bratje prav tako opazili. Z nasmehom so mi pokazali vse, kar so mi hoteli reči: da naj bom miren, ker se bomo videli na drugem svetu, kjer bo boljše…v mislih smo se objeli…brata Jožeta nisem videl. Bil je v skupini za nami in v Kočevskem Rogu je padel v isto jamo kot jaz in moji ostali bratje – mi dopoldne on popoldne.
Na tovornjaku, kjer sem bil jaz, smo bili vsi stari od 18 do 24 let, le eden je bil starejši družinski oče. Žica, s katero smo bili zvezani, se nam je zajedala v meso, povrhu pa so nas še tepli s palicami. Tako nas je bolelo, da smo začeli vzdihovati. Tisti starejši mož, doma iz Notranjih Goric pri Brezovici, ki je imel doma ženo in šest otročičkov, nas je začel bodriti, naj bomo mirni in zbrani, čeprav gremo v smrt, saj da je tudi on miren. »Kaj boste fantje, ki ste sami in gre vse z vami. Jaz zapuščam doma otročičke, vse nepreskrbljene, najstarejši je star deset let. Bog bo skrbel zanje«. A zase lahko rečem, da se smrti nisem bal, bal pa sem se mučenja komunistov.
Sonce je začelo pripekati in žeja je postajala vse hujša. Ko smo bili že precej daleč v gozdu, smo začeli srečevati kamione, ki so se prazni vračali proti Kočevju po druge domobrance. Vozili so obleko, kar je bil znak, da so jih slekli. Kmalu smo zaslišali streljanje in kričanje žrtev, ki so jih komunisti morili. Kamioni so se ustavili in začeli so nas za noge vlačiti z njih. Ko sem padel iz kamiona, nog nisem več čutil, ker mi je vse otrpnilo med vožnjo, ko so sedeli in ležali na meni…Ko so me sezuvali, sem opazil mladega fanta, komaj 18 do 20 let starega, ki so ga mučili. Bil je že ves krvav in ni imel nobenega očesa, glavo pa je imel vso razklano in razmesarjeno. Še vedno je bil pri zavesti, mirno je sedel in niti malo ni tarnal ali vzdihoval. Čudil sem se, kako more s tako lahkoto prenašati te grozne bolečine. Partizani pa so ga kar naprej tolkli, dokler se ni zgrudil.
Ko so nas sezuli, so nas zvezali po dvajset do trideset skupaj in začelo se je nečloveško pretepanje. Partizani so stali v špalirju. V rokah so imeli kole, na katerih so bili nasajeni krivi noži. S temi so nas pretepali na poti proti morišču, ki je bilo od ceste oddaljeno kakih 200 do 500 metrov. Med potjo smo morali sedati na tla in hitro zopet vstajati, kar nam je povzročalo nepopisne bolečine, žica se nam je namreč zajedala v meso. Na tej poti so nam odredili, da smo morali hoditi nekaj metrov naprej, potem pa zopet nazaj…Spotoma smo morali prepevati pesmi, kakršne so želeli komunisti. Posebno hudo je bilo, ker so ob pretepanju nekaterim z noži razklali glave in smo jih morali nezavestne vleči za seboj…Na koncu so vsakega posebej razvezali…in morali smo z na hrbtu zvezanimi rokami goli teči skozi krdelo partizanov…Ko sem tekel, nisem nič videl, kam tečem, pred seboj sem videl le drugega nesrečneža, ki so mu partizani kazali pot s koli in noži. V hipu je zmanjkal pred mojimi očmi, ker je bil tam oster ovinek.…Nato pa sem zagledal pred seboj brezno, pred njim pa je ležalo razmesarjeno krvavo truplo…Bil sem popolnoma pri zavesti in pravi pameti ter si nisem nič drugega želel kot takojšnje smrti, da bi bil tako rešen teh muk…Zaslišal sem krik, »pazi nanj!« To je zakričal partizan tistima dvema, ki sta pred jamo streljala vsakega posebej, naj pazita name, ki sem tekel.
Ko sem pritekel tik pred jamo, se nisem nič ustavljal, ampak sem se še z večjo silo pognal vanjo, da sem preskočil tistega mrliča, ki je ležal pred jamo, in skočil vanjo. Isti hip sta tudi partizana ustrelila, jaz pa sem samo zakričal: »Jezus usmiljenje!« Slišal sem dva strela, potem pa nič več! Padel sem v prepad![1]](https://pbs.twimg.com/media/HKOBv1_XAAAuZL8.jpg)
Olivia
Online
JSP 🇸🇮
@JSPcom
Joined June 2009
1.9K Following
1.3K Followers
111.1K Posts
Evo, za empatijo.
It’s legally forbidden for Muslim women and girls to wear a hijab inside schools in France. They must remove it before entering.
Should this be applied across the West?
Iz rubrike “how low you can go”.
A fake asylum seeker in Germany without mercy attacks a disabled man. Intolerable. We don't want to live with them.
Zagotovili bomo tudi celovit zunanji nadzor nad projektom izgradnje kanala C0 in drugimi okoljsko spornimi projekti.
Glede na to, da je projekt izgradnje kanala C0 trenutno v središču resnih pravnih in okoljskih sporov zaradi razveljavitve ključnih dovoljenj in posegov na zasebna zemljišča, bomo morali ob ugotovljenih nepravilnostih ustrezno ukrepati," je povedala Polona Rifelj
Glede na izkušnje iz prejšnjih mandatov bo premier Janez Janša v evropskih razpravah bolj aktiven od Roberta Goloba, tudi s kontroverznimi nastopi.
Politični premiki v Sloveniji v bruseljskem mehurčku le redko odmevajo. Medtem ko je Robert Golob prišel na evropski parket kot novinec, ima Janez Janša ob vrnitvi na premierski položaj v politiki EU že skoraj veteranski status.
Bolj kot zadnji slovenski premierji iz šibke evropske liberalne družine (zadnji trije iz njihovih vrst so bili Robert Golob, Marjan Šarec in Miro Cerar) se lahko Janez Janša v Bruslju zanese na močno in organizirano politično zaledje desnosredinske EPP, tudi v evropskem parlamentu.
And there you fucking go.
Palestinian “journalists” serve as human shields for Palestinian terrorists while they are throwing rocks and stones at Israeli civilians and IDF soldiers.
Those are terrorists in PRESS vests.
Ko policija trga iz rok državljanov državno zastavo, veš da je država izgubljena.
Ddr. Klemen Jaklič: “Zločini proti človečnosti so zločini, ki zaradi stopnje zavržnosti nikoli ne zastarajo!”
PRIČA-takrat 19 letni fant iz Velikega Gabra, Milan Zajc,
ki je skupaj z ostalimi žrtvami padel v to brezno, se iz njega po petih dnevih čudežno rešil, prišel domov in se izselil v ZDA. Do smrti v svojem 89. letu starosti se v Slovenijo nikoli ni več vrnil. Pobijanje je trajalo več dni.
Bilo je čudovito pomladno jutro. Tako lepega dne ne pomnim v svojem življenju…Jasno je bilo kakor steklo, rosa se je bleščala v sončnih žarkih, vse je bilo v cvetju in zelenju, da mi kar v glavo ni moglo, da nas bodo pobili, ko smo komaj začeli živeti.
Na dvorišču kočevske gimnazije so nas nakladati na kamione, da smo ležali drug na drugem kakor drva. Jaz pa sem hotel še enkrat videti svoje brate. Zato sem se z vsemi močmi vzpenjal in nategoval vrat, da bi le kaj več videl. Posrečilo se mi je in zagledal sem, kako so brate nalagali na kamion. Tone in Nace sta bila zvezana skupaj, Stane pa je bil zvezan s Križnikom Lojzetom iz Kostanjevice. Mene so bratje prav tako opazili. Z nasmehom so mi pokazali vse, kar so mi hoteli reči: da naj bom miren, ker se bomo videli na drugem svetu, kjer bo boljše…v mislih smo se objeli…brata Jožeta nisem videl. Bil je v skupini za nami in v Kočevskem Rogu je padel v isto jamo kot jaz in moji ostali bratje – mi dopoldne on popoldne.
Na tovornjaku, kjer sem bil jaz, smo bili vsi stari od 18 do 24 let, le eden je bil starejši družinski oče. Žica, s katero smo bili zvezani, se nam je zajedala v meso, povrhu pa so nas še tepli s palicami. Tako nas je bolelo, da smo začeli vzdihovati. Tisti starejši mož, doma iz Notranjih Goric pri Brezovici, ki je imel doma ženo in šest otročičkov, nas je začel bodriti, naj bomo mirni in zbrani, čeprav gremo v smrt, saj da je tudi on miren. »Kaj boste fantje, ki ste sami in gre vse z vami. Jaz zapuščam doma otročičke, vse nepreskrbljene, najstarejši je star deset let. Bog bo skrbel zanje«. A zase lahko rečem, da se smrti nisem bal, bal pa sem se mučenja komunistov.
Sonce je začelo pripekati in žeja je postajala vse hujša. Ko smo bili že precej daleč v gozdu, smo začeli srečevati kamione, ki so se prazni vračali proti Kočevju po druge domobrance. Vozili so obleko, kar je bil znak, da so jih slekli. Kmalu smo zaslišali streljanje in kričanje žrtev, ki so jih komunisti morili. Kamioni so se ustavili in začeli so nas za noge vlačiti z njih. Ko sem padel iz kamiona, nog nisem več čutil, ker mi je vse otrpnilo med vožnjo, ko so sedeli in ležali na meni…Ko so me sezuvali, sem opazil mladega fanta, komaj 18 do 20 let starega, ki so ga mučili. Bil je že ves krvav in ni imel nobenega očesa, glavo pa je imel vso razklano in razmesarjeno. Še vedno je bil pri zavesti, mirno je sedel in niti malo ni tarnal ali vzdihoval. Čudil sem se, kako more s tako lahkoto prenašati te grozne bolečine. Partizani pa so ga kar naprej tolkli, dokler se ni zgrudil.
Ko so nas sezuli, so nas zvezali po dvajset do trideset skupaj in začelo se je nečloveško pretepanje. Partizani so stali v špalirju. V rokah so imeli kole, na katerih so bili nasajeni krivi noži. S temi so nas pretepali na poti proti morišču, ki je bilo od ceste oddaljeno kakih 200 do 500 metrov. Med potjo smo morali sedati na tla in hitro zopet vstajati, kar nam je povzročalo nepopisne bolečine, žica se nam je namreč zajedala v meso. Na tej poti so nam odredili, da smo morali hoditi nekaj metrov naprej, potem pa zopet nazaj…Spotoma smo morali prepevati pesmi, kakršne so želeli komunisti. Posebno hudo je bilo, ker so ob pretepanju nekaterim z noži razklali glave in smo jih morali nezavestne vleči za seboj…Na koncu so vsakega posebej razvezali…in morali smo z na hrbtu zvezanimi rokami goli teči skozi krdelo partizanov…Ko sem tekel, nisem nič videl, kam tečem, pred seboj sem videl le drugega nesrečneža, ki so mu partizani kazali pot s koli in noži. V hipu je zmanjkal pred mojimi očmi, ker je bil tam oster ovinek.…Nato pa sem zagledal pred seboj brezno, pred njim pa je ležalo razmesarjeno krvavo truplo…Bil sem popolnoma pri zavesti in pravi pameti ter si nisem nič drugega želel kot takojšnje smrti, da bi bil tako rešen teh muk…Zaslišal sem krik, »pazi nanj!« To je zakričal partizan tistima dvema, ki sta pred jamo streljala vsakega posebej, naj pazita name, ki sem tekel.
Ko sem pritekel tik pred jamo, se nisem nič ustavljal, ampak sem se še z večjo silo pognal vanjo, da sem preskočil tistega mrliča, ki je ležal pred jamo, in skočil vanjo. Isti hip sta tudi partizana ustrelila, jaz pa sem samo zakričal: »Jezus usmiljenje!« Slišal sem dva strela, potem pa nič več! Padel sem v prepad![1]
![zver_martin's tweet photo. Ddr. Klemen Jaklič: “Zločini proti človečnosti so zločini, ki zaradi stopnje zavržnosti nikoli ne zastarajo!”
PRIČA-takrat 19 letni fant iz Velikega Gabra, Milan Zajc,
ki je skupaj z ostalimi žrtvami padel v to brezno, se iz njega po petih dnevih čudežno rešil, prišel domov in se izselil v ZDA. Do smrti v svojem 89. letu starosti se v Slovenijo nikoli ni več vrnil. Pobijanje je trajalo več dni.
Bilo je čudovito pomladno jutro. Tako lepega dne ne pomnim v svojem življenju…Jasno je bilo kakor steklo, rosa se je bleščala v sončnih žarkih, vse je bilo v cvetju in zelenju, da mi kar v glavo ni moglo, da nas bodo pobili, ko smo komaj začeli živeti.
Na dvorišču kočevske gimnazije so nas nakladati na kamione, da smo ležali drug na drugem kakor drva. Jaz pa sem hotel še enkrat videti svoje brate. Zato sem se z vsemi močmi vzpenjal in nategoval vrat, da bi le kaj več videl. Posrečilo se mi je in zagledal sem, kako so brate nalagali na kamion. Tone in Nace sta bila zvezana skupaj, Stane pa je bil zvezan s Križnikom Lojzetom iz Kostanjevice. Mene so bratje prav tako opazili. Z nasmehom so mi pokazali vse, kar so mi hoteli reči: da naj bom miren, ker se bomo videli na drugem svetu, kjer bo boljše…v mislih smo se objeli…brata Jožeta nisem videl. Bil je v skupini za nami in v Kočevskem Rogu je padel v isto jamo kot jaz in moji ostali bratje – mi dopoldne on popoldne.
Na tovornjaku, kjer sem bil jaz, smo bili vsi stari od 18 do 24 let, le eden je bil starejši družinski oče. Žica, s katero smo bili zvezani, se nam je zajedala v meso, povrhu pa so nas še tepli s palicami. Tako nas je bolelo, da smo začeli vzdihovati. Tisti starejši mož, doma iz Notranjih Goric pri Brezovici, ki je imel doma ženo in šest otročičkov, nas je začel bodriti, naj bomo mirni in zbrani, čeprav gremo v smrt, saj da je tudi on miren. »Kaj boste fantje, ki ste sami in gre vse z vami. Jaz zapuščam doma otročičke, vse nepreskrbljene, najstarejši je star deset let. Bog bo skrbel zanje«. A zase lahko rečem, da se smrti nisem bal, bal pa sem se mučenja komunistov.
Sonce je začelo pripekati in žeja je postajala vse hujša. Ko smo bili že precej daleč v gozdu, smo začeli srečevati kamione, ki so se prazni vračali proti Kočevju po druge domobrance. Vozili so obleko, kar je bil znak, da so jih slekli. Kmalu smo zaslišali streljanje in kričanje žrtev, ki so jih komunisti morili. Kamioni so se ustavili in začeli so nas za noge vlačiti z njih. Ko sem padel iz kamiona, nog nisem več čutil, ker mi je vse otrpnilo med vožnjo, ko so sedeli in ležali na meni…Ko so me sezuvali, sem opazil mladega fanta, komaj 18 do 20 let starega, ki so ga mučili. Bil je že ves krvav in ni imel nobenega očesa, glavo pa je imel vso razklano in razmesarjeno. Še vedno je bil pri zavesti, mirno je sedel in niti malo ni tarnal ali vzdihoval. Čudil sem se, kako more s tako lahkoto prenašati te grozne bolečine. Partizani pa so ga kar naprej tolkli, dokler se ni zgrudil.
Ko so nas sezuli, so nas zvezali po dvajset do trideset skupaj in začelo se je nečloveško pretepanje. Partizani so stali v špalirju. V rokah so imeli kole, na katerih so bili nasajeni krivi noži. S temi so nas pretepali na poti proti morišču, ki je bilo od ceste oddaljeno kakih 200 do 500 metrov. Med potjo smo morali sedati na tla in hitro zopet vstajati, kar nam je povzročalo nepopisne bolečine, žica se nam je namreč zajedala v meso. Na tej poti so nam odredili, da smo morali hoditi nekaj metrov naprej, potem pa zopet nazaj…Spotoma smo morali prepevati pesmi, kakršne so želeli komunisti. Posebno hudo je bilo, ker so ob pretepanju nekaterim z noži razklali glave in smo jih morali nezavestne vleči za seboj…Na koncu so vsakega posebej razvezali…in morali smo z na hrbtu zvezanimi rokami goli teči skozi krdelo partizanov…Ko sem tekel, nisem nič videl, kam tečem, pred seboj sem videl le drugega nesrečneža, ki so mu partizani kazali pot s koli in noži. V hipu je zmanjkal pred mojimi očmi, ker je bil tam oster ovinek.…Nato pa sem zagledal pred seboj brezno, pred njim pa je ležalo razmesarjeno krvavo truplo…Bil sem popolnoma pri zavesti in pravi pameti ter si nisem nič drugega želel kot takojšnje smrti, da bi bil tako rešen teh muk…Zaslišal sem krik, »pazi nanj!« To je zakričal partizan tistima dvema, ki sta pred jamo streljala vsakega posebej, naj pazita name, ki sem tekel.
Ko sem pritekel tik pred jamo, se nisem nič ustavljal, ampak sem se še z večjo silo pognal vanjo, da sem preskočil tistega mrliča, ki je ležal pred jamo, in skočil vanjo. Isti hip sta tudi partizana ustrelila, jaz pa sem samo zakričal: »Jezus usmiljenje!« Slišal sem dva strela, potem pa nič več! Padel sem v prepad![1]](https://pbs.twimg.com/media/HKOCWKYXcAAd0RP.jpg)
V Budimpešti je več deset tisoč ljudi protestiralo proti PV Magyaru, ki je dovolil vstop migrantov na Madžarsko
Na referendum leta 2016 je 3.251.000 Madžarov reklo "ne" migracijam !
* Magyar jih z balkona zajebava, saj ve, da ga je ustoličil Bruselj in se mu ne more nič zgoditi
E. Kadič: "Celotna Black Cube afera je klasičen Golobov model: ko ti pade priljubljenost, ko se pojavijo posnetki tvojih ljudi o tem, kako se krade in ko volivci vidijo, da je tvoja vlada ena sama mreža korupcije in sprijenosti, sprožiš »tuje vmešavanje«."
https://t.co/0MRBiCjNmi
➡️ #Požareport Popolni preobrat. Kadivnik na koncu priznal: @SOVA_SLO brez dokazov, da je snemal Black Cube ☕️
Več: https://t.co/6KqGcH7tPO @STA_novice @Drzavnizbor
⚠️VD direktorja UKOM Sebastjan Jeretič: Danes smo odblokirali vse uporabnike, ki so bili v preteklem obdobju blokirani na vladnih profilih.
Uradni profili države morajo biti odprti za državljane in njihov glas - tudi takrat, ko je kritičen.
🗣️Verjamemo, da je odprt dialog temelj demokratične družbe. V tem mandatu ne bomo blokirali uporabnikov, bomo pa še naprej spodbujali spoštljivo in odgovorno komunikacijo.
Več v videu.
Golobova vlada je v štirih letih izbranim nevladnikom, ki so združeni v Glas ljudstva, nakazala več kot 40 milijonov davkoplačevalskega denarja (po nekaterih podatkih celo 48,5 milijona evrov). Velika neznanka je tudi financiranje Pravne mreže za varstvo demokracije, ki uradno ne obstaja, posli potekajo prek inštituta Danes je nov dan.
Glas ljudstva se predstavlja kot iniciativa, kot neformalna civilnodružbena pobuda, ki po lastnih navedbah deluje kot mreža oziroma koalicija več kot 100 organizacij in civilnodružbenih iniciativ.
Glede na dobre odnose Janše in Netanyahuja, ki jih spremljamo te dni bi človek pomislil, da ima zdaj Janša na voljo še ostale, še neobjavljene posnetke. Če domneva drži, potem se bo moral Golob prav lepo vesti, da ne bomo gledali Tince v akciji. Pa ne samo Golob. Tudi stranka Levica, ker bi lahko videli tudi napeto Fotopub predstavo.
This is Vienna, or rather, this was Vienna.
"Kadivnik je na tej seji, torej tik pred koncem svoje direktorske kariere na Sovi, poskrbel za vrhunsko presenečenje. Povedal je namreč, da Sova nima nobenih dokazov, da je operacijo razvpitih posnetkov izvedla zasebna izraelska agencija Black Cube, to njegovo izpoved pa so doslej potrdili že trije člani Knovsa."
https://t.co/3Xn0Kj6o0O
Invaders in Japan are asked if they like the nation.
They instantly complain "the Japanese eat too much pork".
Every country that lets them in, they do nothing but moan, take advantage, and ruin.
Remigration and de-islamisation.
Po uradnih podatkih je v Bruslju ze 79% migrantov. Ki so agresivni do Evropejcev, ker da je Evropa sedaj njihova(!) in belce preganjajo.
Cela Evropa jutrišnjega dne, če se ne izvede remigracija z masovnimi deportacijami vseh ilegalcev in vseh, ki se nočejo integrirati! 🇸🇮
Prestolnica EU 😂🤣
V Bruslju že več dni traja gverila tujerodnih.
Policija jih poskuša omejiti, vendar brez večjega uspeha. Zdi se, da so varnostne sile izgubile nadzor nad situacijo.
Mesto je popolnoma v rokah band migrantov
Last Seen Users on Sotwe
Most Popular Users
Elon Musk 
@elonmusk
240.2M followers
Barack Obama
@barackobama
119.3M followers
Donald J. Trump
@realdonaldtrump
111.6M followers
Cristiano Ronaldo
@cristiano
109.1M followers
Narendra Modi
@narendramodi
107M followers
Rihanna
@rihanna
97.3M followers
NASA
@nasa
92.1M followers
Justin Bieber
@justinbieber
90.6M followers
KATY PERRY
@katyperry
86.9M followers
Taylor Swift
@taylorswift13
80.7M followers
Lady Gaga
@ladygaga
72.3M followers
Kim Kardashian
@kimkardashian
69.4M followers
Virat Kohli
@imvkohli
68.7M followers
YouTube
@youtube
68.6M followers
Bill Gates
@billgates
63.5M followers
The Ellen Show
@theellenshow
62.5M followers
CNN
@cnn
61.9M followers
Neymar Jr
@neymarjr
61.2M followers
X
@x
60.9M followers
Selena Gomez
@selenagomez
60M followers