Norost vodstva novomeške bolnišnice in odločevalcev v slovenskem zdravstvu, ob kriminalnih čakalnih dobah omejuješ in onemogočaš vlečne konje. Živimo na Živalski farmi
https://t.co/eCWiYyVZD2
3. Indiskretno vprašam, koliko jih bo to stalo. Pet tisoč evrov. Ki sta jih imela na strani za primer sile. Zdaj so prihranki šli. Upam, da mu ZZZS in @MinZdravje pošljeta vsaj zahvalo, za subvencioniranje javnega zdravstvenega sistema in krajšanje ��akalnih vrst. Slovenija, 2026.
Pri nas bi Nico Harrison gotovo še naprej predsedoval, če bi bil politik. Oprl bi se na “proces, ki terja svoj čas”, govoril o “dolgoročnih ciljih” in razlagal, da “nič ne gre čez noč”. Morda bi ustanovil strateški svet ali napisal akcijski načrt.
https://t.co/E9r0WvJ9Bg
Svet zavoda ZD Ljubljana misli, da je nad zakonom, ki je izredno jasen. Zanimivo, da se jim ni nerodno kompromitirati do takšne stopnje. Ker tule bodo izgubili.
Kaj poreče @necenzurirano_ ?
https://t.co/vGInzUrFOi
V večini razvitih držav večino antidepresivov predpišejo družinski oz. splošni zdravniki. V Avstriji, ki je vsaj do nedavnega imela najnižje kriterije za delo psihoterapevta v zdravstvu v EU, še več kot v Sloveniji.
Zanimiv podatek je, da v državah, kjer so ljudje v povprečju bolj srečni, pogosteje predpisujejo antidepresive, veliko pogosteje kot v Sloveniji (kar seveda nikakor ne pomeni, da je to povezano, je pa zanimivo).
https://t.co/oT2AJUDaS7
Seveda je zaželeno, da se čim več stori, da se ljudem pomaga odpraviti vzroke. Kdo je proti temu?
Ne vem pa zakaj bi ob tem morali ljudem povečati trpljenje z omejevanjem prostovoljne možnosti jemanja antidepresivov skladno s strokovnimi priporočili. Kar precej ljudi se zavestno odloči, da ne bo jemalo antidepresivov kljub veliki verjetnosti, da bi jim to pomagalo. Zaradi tega v povprečju bolj trpijo, kar je seveda njihova legitimna pravica, ki jo je potrebno spoštovati.
V zadnjih 20. letih se je zelo povečala poraba antidepresivov v Sloveniji (in povsod v razvitem svetu). V zadnjih 20. letih se je tudi skoraj razpolovilo število samomorov v Sloveniji. Količine trpljenja sicer ne merimo, ampak morda se je tudi skoraj razpolovila stopnja trpljenja, saj velika večina trpečih ljudi, kljub vsemu, ne naredi samomora.