Predragi. Lahko me podprete tudi z kakšnim všečkom in deljenjem tele oddaje. Težka tema, priporočam pa jo predvsem tistim, ki ste za splav, da odpre kakšno obzorje. Če seveda nimate betona v glavi 🙊
https://t.co/HkYL9OuXn5
NA ZATOHLI STRANI ALP
Konec julija sem dobil dve uradni pismi, ki bi težko bili bolj različni. V prvem se mi je generalni direktor Unesca zahvalil za delo v Svetovni komisiji za etiko znanosti in tehnologije (COMEST) in me povabil k sodelovanju v drugem mandatu. V drugem pa me je direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) obvestila, da Kvarkadabra ni bila izbrana na razpisu za podporo popularizaciji in komuniciranju znanosti, ki je osrednji vir financiranja mojega dela. Med 24 podprtimi projekti za nas ni bilo prostora.
Seveda gre za različni odločitvi, a ko sem si ogledal ocenjevalno dokumentacijo, me je presenetilo, kako zelo različno je mogoče presojati isto delo celo znotraj slovenskega znanstvenega prostora. Prijave je ocenjeval šestčlanski ekspertni panel domačih strokovnjakov, katerega sestava je javno objavljena, vsako vlogo pa sta ocenila po dva člana. Prvi je Kvarkadabri dodelil vseh 80 možnih točk in dejavnost opisal z navdušujočimi besedami, drugi pa ji je prisodil zgolj 67 točk. Kvarkadabra je tako dosegla povprečno oceno 73,5 točke, zadnji financirani projekt pa 74 točk. Zaradi razlike zgolj pol točke smo ostali popolnoma brez financiranja.
Pričakovali bi, da bi bilo tako veliko razhajanje med ocenama razlog za dodatno preverjanje ali temeljito razpravo znotraj panela. Po informacijah, ki sem jih pridobil o poteku ocenjevanja, pa člani panela na skupnem sestanku na daljavo sploh niso vsebinsko razpravljali o posameznih ocenah, ampak so se zgolj seznanili s prednostnim seznamom. Celo pri maturitetnem eseju obstajajo varovalke: če se oceni preveč razlikujeta, esej pregleda še tretji ocenjevalec. Zakaj podobnih varovalk ni pri razpisu, kjer se odloča o javnih sredstvih?
Posebej povedna je bila presoja mojega mednarodnega dela. Recenzent je zapisal, da ima Kvarkadabra »nedvomno odlične reference«, a ji je točke vseeno odbil, ker naj bi bilo »manj jasno, kako je z mreženjem v tujini«. Za odločitev, ali projekt sploh izpolnjuje pogoj mednarodnega sodelovanja, je po lastnih besedah »potreboval precej časa«, čeprav sem pred kratkim izdal štiri knjige pri eni večjih kitajskih založb. Moje članstvo v Unescovi komisiji je označil za »bolj organizacijske narave«. To je nenavaden opis telesa, v katerem mednarodna skupina 18 strokovnjakov obravnava temeljna vprašanja etike znanosti in tehnologije. Komisija pripravlja strokovna poročila za države članice, za nedavno izdano poročilo o etiki kvantnega računalništva pa sem sam prispeval večji del besedila. Pravkar sem se vrnil s celotedenskega zasedanja komisije v Parizu, na katerem smo pripravljali novo poročilo o vplivu generativne umetne inteligence na znanost.
O razpisu za podporo komuniciranju znanosti doslej nisem pisal, saj sem želel počakati na končno odločitev. Agencija Aris je medtem zavrnila moj ugovor. Ob branju njenega sklepa pa me je čakalo še eno presenečenje. Agencija se je sklicevala na del recenzije, ki ga v posredovani dokumentaciji ni bilo mogoče prebrati, ker je bil izpis odrezan. Po mojem opozorilu je Aris priznal tehnično napako, se opravičil in posredoval popolna obrazca. Ni pa še pojasnil, kako namerava odpraviti posledice dejstva, da sem moral ugovor pripraviti brez vpogleda v celotno obrazložitev, na katero se je agencija pozneje sklicevala pri njegovi zavrnitvi.
Letos bo moje delo tako ostalo brez javne podpore, čeprav je doseglo zelo široko javnost in večkrat poseglo v pomembne družbene razprave. Zakaj o tem pišem? Ker me ta zgodba žalosti, ker se podobni »zapleti« ne dogajajo samo meni in ker se težko znebim občutka, da smo neodvisni in kritični glasovi pri nas nezaželeni. Demokratična družba pa ne more delovati, če nihče ne postavlja tudi vprašanj, ki so za marsikoga zoprna.
Kvarkadabra ne pripada nobeni politični opciji, univerzi ali inštitutu. Takšna neodvisnost ji omogoča, da kritično obravnava tudi delovanje institucij, od katerih ni organizacijsko odvisna. Toda neodvisnost in načelnost imata pri nas izjemno visoko ceno. Brez institucionalnega zaledja in stabilnega financiranja takšna organizacija lahko že zaradi ene same nizke ocene ostane povsem brez javne podpore. Nekaj podobnega se je zgodilo že pred časom, ko je vlada na predlog pristojnega ministrstva Kvarkadabri odvzela status delovanja v javnem interesu na področju izobraževanja.
V majhnem slovenskem znanstvenem prostoru se ocenjevalci in ocenjevani pogosto poznamo. To samo po sebi ni problem, zahteva pa večjo skrb za nepristranskost in odgovornost. Anonimnost lahko ocenjevalce varuje pred pritiski, ne sme pa onemogočati preverjanja morebitnih nasprotij interesov, pristranskosti in dejanskih napak. Če vrednotenje vsebuje neutemeljene trditve, mora obstajati možnost argumentirane kritike vsaj znotraj panela, ki je odgovoren za oceno.
V Sloveniji radi govorimo o odličnosti, mednarodni vpetosti in pomenu znanosti za družbo. Konec julija sta me dve pismi spomnili, kako različno lahko razumemo te besede. Eno je prihajalo iz mednarodnega okolja, kjer so prepoznali moj vsebinski prispevek k razpravam o znanosti prek meja disciplin in držav. Drugo je izviralo iz domačega akademskega sistema, v katerem je mogoče refleksijo znanosti na najvišji mednarodni ravni odpraviti kot dejavnost predvsem »organizacijske« narave. Upravni odbor Arisa je to oznako povzel v končnem sklepu in presodil, da je kot del strokovne ocene ni mogoče izpodbijati.
Razlika v razumevanju tega, kaj šteje kot pomembno delo za javno dobro, je dovolj povedna. Še bolj povedna pa je odsotnost resne razprave o tem, kako se takšne odločitve sprejemajo in preverjajo. V majhnem slovenskem znanstveno-akademskem prostoru je zaradi institucionalne zaprtosti in tesno prepletenih odnosov zrak že dolgo precej zatohel. Po tridesetih letih dela in številnih podobnih izkušnjah se bojim, da se okna ne bodo odprla, če jih ne boste pomagali odpreti tudi vi, ki stojite zunaj.
Verzija besedila, ki je opremljena s povezavami na dokumente: https://t.co/7KJILA0VHv
@BojanPozar@Mpravosodje@vrhovno Nikakor ne v zaščito DŠP, pa vseeno - odvetniki imajo lahko pri sebi telefon in jim ga ni potrebno oddati v predalček. Če se je DŠP kot navajate branila sama, je lahko tozadevno neka pravna praznina ali kaj... samo povem.
Sindikati, Svobodnjaki in Levica so proti znižanju davkov, ker po njihovem to koristi le bogatim, podpirajo pa, da državni Borzen namenja 34 mio€ za nakupe električnih vozil, ker jih očitno po njihovem kupujejo reveži #butale
Preden izide nova knjiga GOSTILNA PRI DOBRIH LJUDEH, lahko preberete MEHKO KOT BRITEV.
ŠPELA PRAVI, DA JE ''VREDNA GREHA''.💪🙃
" Poleg študija, službe, treh fantičev in moža 😆 sem si vzela čas in jo prebrala!... TOP 🙂 vredna še enega branja. "
https://t.co/ldYV7DciS0
.
Levica pa res odpira vse mogoče fronte. Praktično cela SLO ( glej zemljevid rezultatov referenduma ) ne glasuje rdeče, pa tega rdeča kamarila ne vidi.Dobro v slabem da sedaj vidimo kdo je kdo - sindikati, NVO, mediji, estradniki ... večina ljubljanskega močvirja. Najbolje, da si morost ogradite, po poti tovarištva postavite žičnate ograje in "herojsko" živite v ljubljanskem kibucu.
Nas ostale pa pustite pri miru in izvajajte svoje tovarišijske eksperimente uravnilovke in siromaštva nad svojimi, brez da ostali plačujemo vaše orgazmične medijske marcelstaričbončizme. Na juriš!!
Za razrešitev Marka Lotriča se je na tajnem glasovanju izreklo 19 svetnic in svetnikov, proti jih je bilo 18. Za razrešitev je sicer potrebnih 21 svetnikov, a to je očiten signal, da podpore večine svetnikov Lotrič nima. Če bi imel vsaj malo integritete, bi seveda odstopil.
A notorični zbiralec funkcij se seveda imenitno plačani funkciji, šoferju in vsem drugim privilegijem za nobeno ceno ne misli odreči. Glasovanje v državnem svetu mu sicer ne daje nobene legitimnosti več, a kljub temu, da je dobil več glasov proti kot za, sam meni, da ga državni svet podpira. To je pač tako, če si podaljšana roka vlade, kjer je poraz na referendumih zmaga, za vse so krive zarote in iščeš poti, kako boš uveljavil nekaj, kar ni dobilo legitimne podpore.
Marko Lotrič tako ostaja predsednik Državnega sveta kot tudi predsednik vladne stranke Fokus, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka ter predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarstvo.
Državni svet je v prejšnjem mandatu pod njegovim vodstvom izglasoval rekordno število vetov na zakone takratne koalicije, zdaj pa desni vladi pomaga, da gre vse gladko skozi, po mnenju predlagateljev celo ovira delo državnega sveta.
Državni svet ne bi smel biti zgolj podaljšana roka političnih interesov vladne koalicije. Žal pa smo že videli, da med predstavniki vladajoče desne vlade, katere del je tudi Marko Lotrič, osnovne politične kulture, integritete in spoštovanja demokracije ni videti.
Kaviar socializem je bolezen duha. Na Rožnik ali Dražgoše se pripelješ z novo mečko, iz skupnega lonca poješ porcijo golaža - da te slikajo z rajo, ko pride šofer pa te odpelje v družbo tovarišev na sveže pripravljene jastoge, kjer razpravljaš kako spet ukrasti kakšen miljonček iz državnega korita. Teh manipulacij imamo poln kufer še iz ranjke juge.
Predsednik madžarske vlade včeraj z Ryanair, pa mu ni krona iz glave padla, kot bi našemu cenjenemu ministru za izobraževanje in njegovim sodelavcem, ako bi si drznili jih posedeti v ekonomski razred med rajo, saj eliti pripada le in zgolj najboljše, ne glede na ceno.
@aleshojs Dopoldan so glasovali na svojem volišču, potem so jih dovažali v OMNIA volišče, zato so bili pozni. Preverit vse iz OMNIA volišč pa da vidimo koliko je podvajanj. Mislim, da to ni preveč težko.
Dobri ljudje rabim vašo pomoč! Kaj mislite bi bil ta format za mlade zanimiv. Rada bi širila našo zgodbo med mlade, da stojijo vedno za resnico! Moj oče in mami se nista vdala. Sta heroja! In rada bi spoznala še druge ljudi, ki se niso vdali in slišala njihove zgodbe. Začela bi serijo kratkih pogovorov ,,Po sledeh herojev"za mlade. Med njimi bi bili tisti, ki so preživeli komunistični režim, vojne, krivice in bolezni, ter tiste ljudi, ki so ostali sami v stiski, ki so spregovorili, ko so drugi molčali. Različne teme. Različni ljudje. Vprašala bi jih, kakšno življenje so imeli, preden se je to zgodilo, kaj se je zgodilo, kdo ali kaj jim je dalo moč, kaj jih je zadržalo, ko je bilo najtežje, kaj bi radi, da vedo mladi, ki o tem v šoli ne slišijo, in kaj naj naredi mlad človek, ko je strah močnejši od resnice. Kratki klipi. Kdor ne želi pred kamero, lahko pove samo z glasom ali napiše pismo.
Kdo je vaš heroj? Dajte prosim deliti, da dobim čim več mnenj. Hvala❤️
PREDSTAVLJAJTE SI ŠOK, KO SO VSTOPiLI VOJAKI IDF V HEZBOLAHOVO PODZEMNO TRDNJAVO! Po letih zbiranja obveščevalnih podatkov in priprav so izraelski vojaki končno vstopili v ogromen podzemni kompleks pod grebenom Ali al-Taher v južnem Libanonu. Na kar so naleteli, je bilo izjemno. Skriti vojaški svet, vklesan v goro. Poveljniški centri. Skladišča orožja, polna raket, izstrelkov, brezpilotnih letal in protitankovskega orožja. Bivalni prostori, kuhinje, tuši, generatorji in obsežni podzemni prehodi. Hezbolah je ta utrjeni kompleks gradil leta z iransko podporo. Predstavljajte si spoznanje: to ni bil le predor. Bil je celoten podzemni vojaški objekt, zasnovan za pomoč Hezbolahu pri vojni proti Izraelu. Izraelski vojaki so si prizadevali zavarovati kompleks, očistiti njegove podzemne poti in omogočiti uničenje te ogromne teroristične infrastrukture. Leta gradnje. Ogromni viri. Trdnjava, skrita pod goro. In IDF je prišla noter. 🇮🇱 Obveščevalne informacije. Pogum. Odločnost. To so dosegli izraelski vojaki. 🇮🇱
Gremo jutri vsi na volitve in obkrožimo 4xZA. ✌️
Pokažimo tej komunistični bandi, da nam je dovolj njihove lopovščine in hinavščine. 💪
Vstani svobodna in demokratična Slovenija 🇸🇮 ❤️
Pojdite glasovat! Ankete, ki nam kažejo vodstvo, so v vseh levih medijih. Tega nikoli prej niso počeli. Cilj je uspavanje demokratičnega volivca in mobilizacija komunistov. Radi bi znižali udeležbo ZA. Brez vas še vedno lahko izgubimo. Slovenija vas zdaj potrebuje. Na volišču.