Delo je pri poročanju o raziskavi PAN Europe izpustilo slovenske podatke: vzorca slovenskih jagod sta vsebovala 6 in 8 ostankov pesticidov ter imela najvišji in drugi najvišji seštevek koncentracij med 41 evropskimi vzorci. Slovenski potrošniki imamo pravico poznati ta dejstva.
Zdravniki nasprotujemo sežiganju odpadkov v Ljubljani.
Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je MOPE že leta 2024 opozoril, da bi sežiganje odpadkov v Ljubljani škodljivo vplivalo na zdravje prebivalcev (03-78/24).
Akademik dr. Zdravko Mlinar v Sobotni prilogi poudarja, da mora biti varovanje pitne vode absolutna prioriteta 21. stoletja. Kje je podpora SAZU temu stališču ob gradnji kanalizacijskega kanala C0 nad ljubljanskim vodonosnikom? https://t.co/dXqDcMxlHi
Z velikim veseljem in ponosom delim prvi samostojni članek hčerke Katarine, ki je bil pravkar objavljen v reviji Alternator. Gre za izjemno zanimivo zgodbo o skrivnostnem kuščarju, ki bi ga le malokdo povezal s pomembno medicinsko revolucijo. :)
https://t.co/3d6HsMaygb
Povzetek TV Debate z Bergantom: Kakšen zrak vdihavamo v Sloveniji?
V Sloveniji zaradi slabe kakovosti zraka vsako leto umre približno 1300 ljudi, kar je 25 na teden - precej več kot v prometnih nesrečah. Kljub temu da je zrak danes čistejši kot pred tremi desetletji, Slovenija v evropski primerjavi ostaja na repu lestvice. Ljubljana je bila v raziskavi Evropske okoljske agencije med 761 evropskimi mesti uvrščena šele na 709. mesto, Maribor na 589.
O vzrokih, posledicah in rešitvah so se pogovarjali trije strokovnjaki: fizik Griša Močnik, dekan Fakultete za znanost in okolje Univerze v Novi Gorici in vodja tamkajšnjega Centra za raziskave atmosfere, Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na ARSO, in javnozdravstvena strokovnjakinja Andreja Kukec z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Andreja Kukec je pojasnila, da onesnažen zrak povzroča bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, novejše študije pa kažejo tudi na negativne izide v nosečnosti in na presnovne bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. Ključno je njeno opozorilo, da varne ravni onesnaženosti preprosto ni - vsaka koncentracija onesnaževal vpliva na zdravje. Obenem akutni učinki, kot je draženje sluznic in oči, prizadenejo ljudi že ob kratkotrajnih epizodah povišanih koncentracij.
Griša Močnik je bil neposreden: najpomembnejši vir onesnaženosti zraka v Sloveniji je kurjenje v individualnih kuriščih. V državi, kjer je 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti, je les poceni in dostopen, a način kurjenja pogosto problematičen. Skoraj 200.000 individualnih kurišč ni dovolj sodobnih, tehnični standardi pa so šibki. Močnik je izpostavil tudi razsežnost problema: »V Ljubljani stane onesnaženost zraka 1500 evrov na prebivalca na leto.« Hkrati je opozoril, da ljudem, ki kurijo na zastarele načine, najbolj škodijo ravno sami sebi in svojim sosedom.
Nataša Sovič je dodala, da meritve v manjših krajih, kjer prevladujejo individualna kurišča, potrjujejo slabo stanje - tam, kjer je omogočena daljinska toplotna oskrba, je zrak praviloma boljši. Problem ni le v mestih, ampak ravno v razpršenih naseljih brez centralne infrastrukture. Raziskovalka Kristina Glojek je v okviru svojega doktorata izmerila izjemne koncentracije v Loškem Potoku - majhnem kraju brez industrije, a z veliko individualnimi kurišči. Močnik je ocenil, da v okolici Alp kjerkoli začneš meriti, najdeš problem.
Močnik je predstavil odmevno mednarodno raziskavo v Desklah v Posočju, kjer so merili vpliv tamkajšnje cementarne. Klasična preseganja mejnih vrednosti za kovine ali delce PM10 niso bila dramatična. So pa izmerili ene najvišjih vrednosti oksidativnega potenciala v Evropi - torej lastnost delcev, ki kaže na izjemno škodljivost za zdravje. Delci, ki jih cementarna spušča v zrak, so po tej meritvi med najškodljivejšimi, kar so jih kadarkoli izmerili. Poleg tega je 85 odstotkov težkih tovornjakov v tem kraju povezanih s cementarno, zato je bila tudi polovica onesnaženosti iz prometa pripisana temu viru.
O načrtovanih sežigalnicah v Ljubljani in Mariboru je Močnik ocenil, da sežigalnica rešuje le en problem - kup smeti na odlagališču - a ga prelaga v ozračje. Opozoril je, da je 80 odstotkov tega, kar bi sežgali, fosilnega izvora, zato je sežigalnica podnebno enaka termoelektrarni. Poleg tega obstaja nevarnost, da ko sežigalnico enkrat postavimo, smeti naslednja desetletja potrebujemo in izgubimo vsak razlog za zmanjšanje njihove količine. Kukec je dodala, da redke razpoložljive študije kažejo na povezavo izpustov iz sežigalnic z nekaterimi vrstami raka ter boleznimi dihal in ožilja, zlasti pri poklicno izpostavljenih in okoliškem prebivalstvu.
Močnik je večkrat poudaril, da posamezniki lahko naredimo zelo malo in da so potrebne sistematične rešitve. Kot vzorčen primer je navedel Ljubljano v osemdesetih letih: ko so v center pripeljali toplovod, je premog izginil v dveh kurilnih sezonah - ne zaradi osveščanja, ampak ker je javna infrastruktura ponudila boljšo alternativo. Enak princip je deloval pri dizelskih vozilih: evropska zakonodaja je leta 2004 uvedla filtre in izpusti so padli za faktor deset tisoč.
Danes so po Močnikovem mnenju subvencije napačno zastavljene: za zamenjavo stare peči na les je mogoče dobiti subvencijo za novo peč na les, ne pa za toplotno črpalko, ki bi problem dolgoročno rešila. Obenem država že subvencionira dizelsko gorivo - te iste mehanizme bi bilo treba preusmeriti v čistejše ogrevanje. Njegov sklep je bil oster: »Tisto, česar ni, je politična volja.« Problem onesnaženosti zraka bi bilo treba obravnavati na ravni kabineta vlade, enako kot načrtovanje nove nuklearke, saj je to najpomembnejši okoljski vpliv na javno zdravje - in obstaja zdaj.
Močnik je ob koncu debate poudaril, da z lesom kot gorivom ni nič narobe - problem je, kako ga kurimo. Daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso so veliko bolj učinkoviti kot individualne peči in predstavljajo konkretno rešitev, ki ne zahteva odpovedi lesu kot energentu.
Sovič je priporočila boljšo toplotno izolacijo, ki koristi pozimi in poleti, ter prilagajanje transporta ob epizodah slabega zraka - javni prevoz ali hoja namesto avtomobila. Kukec je opozorila, da se ob povišanih koncentracijah kolesarjenje in telesna aktivnost ob prometnicah odsvetujeta - bolje je spremljati urne podatke na spletni strani ARSO in prezračevati takrat, ko so vrednosti najnižje. Projekt ARSO z imenom Lastovka, ki širi merilno mrežo in uvaja obveščanje prek mobilnih naprav, že deluje.
https://t.co/uMKtlEWqEW
Pogovor s prof. Metodo Dodič Fikfak mora slišati vsak Slovenec – še posebej prebivalci Ljubljane in Murgel. Govori o zdravju in okolju ter vprašanjih, ki vplivajo na naša življenja: o načrtovanih sežigalnicah, nepravilnostih kanala C0, pesticidih v vodi...
https://t.co/PzrXvFfXPs
"Prav javno prikazovanje trenutnih koncentracij delcev PM2,5 bi najverjetneje lahko močno pripomoglo k večji osveščenosti prebivalstva."
Na oglasnih panojih po Ljubljani bi lahko MOL prikazovala uradne podatke ARSO o trenutni onesnaženosti zraka.
Nevidni pesek v vaših žilah: kako delci PM2,5 tiho krajšajo življenja v Sloveniji
Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi z zrakom, ki ga vdihnete, ko se sprehajate ob prometni cesti, ob hišah z neustreznimi individualnimi kurišči ali v bližini nekaterih industrijskih obratov? Odgovor se skriva v delcih, ki so skoraj 30-krat manjši od človeškega lasu. Ti nevidni drobci, znani kot PM2,5, so tako majhni, da jih naša dihala ne morejo ustaviti. Namesto da bi jih izkašljali, potujejo neposredno skozi pljučne mešičke v krvni obtok. Predstavljajte si jih kot fin, oster prah, ki potuje po vaših žilah in ob tem poškoduje njihovo občutljivo notranjo površino.
Ta proces v telesu povzroča počasno, a vztrajno razdejanje. Ko delci vstopijo v kri, sprožijo oksidativni stres in sistemsko vnetje. Telo te delce zazna kot tujke in sproži imunski odziv, ki nenamerno pospeši nabiranje oblog v žilah, torej aterosklerozo. Učinki onesnaženega zraka segajo celo do sprememb v sestavi holesterola: tisti "dobri" holesterol HDL, ki bi nas moral ščititi, zaradi izpostavljenosti postane funkcionalno okvarjen in ne zmore več učinkovito čistiti maščob iz žilnih sten.
Da to niso le teoretične grožnje iz daljnih dežel, potrjujejo tudi domače raziskave. Strokovni direktor Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana prof. dr. Zlatko Fras je včeraj 23.1. na srečanju Sekcije za klinično farmakologijo Slovenskega zdravniškega društva predstavil podatke, da število hospitalizacij zaradi srčnih infarktov v Sloveniji tesno sledi vrhovom onesnaženosti zraka. Zanimivo je, da se srce na slab zrak ne odzove nujno v tistem trenutku, ko so zunaj najslabše razmere, ampak se zapleti pogosto pojavijo z zamikom 3 do 7 dni. Podatki iz nekdaj močno onesnaženih območij, kot je bilo Zasavje, kažejo, da je bila tam razširjenost srčno-žilnih bolezni občutno višja od slovenskega povprečja, kar je jasen opomin, da umazan zrak neposredno vpliva na dolžino življenja.
Raziskave so pokazale tudi zanimivo povezavo med onesnaženjem in nekaterimi zdravili. Statini, ki jih večina pozna le kot sredstvo za zniževanje holesterola, imajo tudi tako imenovane pleiotropne učinke, kar pomeni, da delujejo na več načinov hkrati. Ne zmanjšujejo le nastajanje in kopičenje odvečnih maščob v žilah, temveč delujejo tudi kot 'notranji ščit', ki gasi vnetja in stabilizira žilne stene pred poškodbami, ki jih povzroča umazan zrak. Obsežna južnokorejska študija z več kot milijon udeleženci je pokazala, da so imeli starejši ljudje, ki so jemali statine, za 17 do 20 odstotkov nižje tveganje za možgansko kap, čeprav so dihali enako umazan zrak kot ostali. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da statini niso čudežna tabletka, ki bi nam dovoljevala brezbrižnost do kakovosti zraka.
Čeprav uradni standardi pogosto sporočajo, da majhne količine delcev niso nevarne, so priporočila Svetovne zdravstvene organizacije dokaj stroga. Ta je leta 2021 priporočeno letno vrednost PM2,5 znižala na 5 mikrogramov na kubični meter, medtem ko zakonska meja v Evropski uniji ostaja pri 10, kar je dvakrat več. Zgolj za občutek: zadnje dni so vrednosti v Ljubljani med 50 in 110 mikrogrami na kubični meter. Biološko gledano pa ni praga, pod katerim bi bili popolnoma varni, zato se v stroki vse glasneje pojavlja razmislek, da bi morali biti podatki o kakovosti zraka v našem neposrednem okolju jasno vidni in dostopni na aplikacijah kot tudi na prikazovalnikih na javnih krajih. Prav javno prikazovanje trenutnih koncentracij delcev PM2,5 bi najverjetneje lahko močno pripomoglo k večji osveščenosti prebivalstva.
Kaj lahko glede tega storimo sami? Nekaj preprostih ukrepov lahko občutno zmanjša našo izpostavljenost. V dneh z visoko onesnaženostjo, ki jih lahko spremljamo prek aplikacij in spletnih strani za kakovost zraka, se je smiselno izogibati dolgotrajni telesni dejavnosti na prostem, zlasti ob prometnicah. Prezračevanje stanovanja je najbolje opraviti takrat, ko je promet redkejši, če je to glavni lokalni vir onesnaženja, ne individualna kurišča ali industrija. V zaprtih prostorih lahko kakovost zraka izboljšamo z zračnimi filtri s HEPA-tehnologijo, ki učinkovito zadržujejo drobne delce. Pri vsakdanjih poteh se izogibajmo hoje in kolesarjenja tik ob glavnih cestah, saj koncentracije delcev že nekaj deset metrov stran občutno padejo. Ne nazadnje pa ni odveč poudariti, da dolgoročna rešitev ni v individualnem izogibanju, temveč v sistemskih ukrepih za čistejši zrak, kar pomeni tudi državljansko angažiranost pri zahtevah po strožjih okoljskih standardih.
https://t.co/TVatAuKtwV
Ljubljančani se morajo iskreno vprašati: Ali ste pripravljeni podpreti izgradnjo sežigalnice, če bi že vnaprej vedeli, da bo prav vaš otrok ali vnuk zbolel za astmo, sami pa za rakom pljuč ali črevesja-boleznimi, ki jih povezujejo z izpusti iz sežigalnic?
Prebivalce 46 občin odvoz in sežig odpadkov v tujini prek RCERO Ljubljana staneta okoli 2,2 EUR na mesec na prebivalca (20 mio EUR letno / 760000 prebivalcev). Bi bila sežigalnica odpadkov v Ljubljani cenejša? Morda. A to sploh ni ključno vprašanje.
https://t.co/RipHqbAbjp
ARSO v poročilu Kakovost zraka v Sloveniji 2024 opozarja, da se onesnaženost z delci PM ne zmanjšuje, temveč se celo zvišuje. To je v nasprotju s cilji EU, kar potrjuje tudi EEA, ki Slovenijo uvršča med najmanj uspešne https://t.co/RClghkEwy7
»Na eni od ljubljanskih šol so opazili večje število 12-letnikov, ki so kadili marihuano, oziroma jedli piškotke s THC, ki so jih dobili doma,« opozarja psihiatrinja asist. dr. Mirjana Delić in izpostavlja, da se konoplja pogosto prikazuje v zabavno-humorističnem kontekstu, kar pri mladih ustvarja vtis, da gre za nenevarno “čudežno rastlino”, ki pa ima lahko na mladostnike trajne posledice. Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, specialistka MDPŠ opozarja na tveganja za varnost na delovnih mestih in v prometu: »Bomo čakali, da bo deset mrtvih ali težko ranjenih, preden bomo sploh lahko testirali, ali je bil kdo pod vplivom?" Ob tem internistka Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, kjer vsakodnevno zdravijo ljudi, ki se zastrupijo s psihoaktivnimi snovmi dodaja: »Izkušnje kažejo, da je po legalizaciji uporabe več, žal pa že sedaj zdravimo vse več otrok in starostnikov, ki se zastrupijo s piškotki ali bomboni s THC.« Poglejte novo epizodo podkasta Zdravniške zgodbe o nevarnih posledicah, ki bi jih povzročila legalizacija konoplje za osebo rabo >>> https://t.co/n1smi8ZPI3
MOPE priznava, da novih ciljev direktive o kakovosti zraka (PM2,5 10 µg/m³) do leta 2030 najverjetneje ne bomo dosegli, zato bodo zaprosili za odlog do 2040. Hkrati pa načrtujejo sežig do 220.000 ton odpadkov letno (v Ljubljani več kot 400 ton/dan).
https://t.co/rAC1lQrqBn