Reset.
Ko se ohladijo glave, tudi zamere počasi izgubijo svojo težo. In takrat ostane tisto, kar je v resnici najpomembnejše: da vsak dela dobro tisto, kar najbolje zna.
Gregor Kavčič zna operirati. Vrhunsko.
Včasih je za dobro rešitev treba preseči osebne zamere, stare zgodbe in dokazovanje, kdo je imel prav. Zato pohvala tudi modremu vodstvu, ki je znalo stvari poravnati in postaviti na prvo mesto tisto, zaradi česar bolnišnice sploh obstajajo – paciente.
Osnovno poslanstvo medicine je vendarle nad vsem drugim. Dober kirurg mora operirati. Pacient pa mora dobiti najboljše zdravljenje, ki mu ga lahko ponudimo.
Vse ostalo je manj pomembno.
Odpuščeni zdravnik Kavčič se je poravnal z bolnišnico Novo mesto https://t.co/yqTQuYSeOq
Berem, da je RTV tik pred bankrotom in da jemlje kredite, da izplačuje plače.
Naj povem, da če bi iz 2000 zmanjšali število zaposlenih na 1000 se to ne bi poznalo nikjer.
Depolitizirali so RTV in jo spravili v velike probleme. Vodstvo naj pogleda vase in se vpraša, kaj počenja s financami. Tako bi naredilo vsako vodstvo podjetja, ko se znajde v težavah.
Hkrati ne poznam javne nacionalne televizije v Evropi, kjer bi novinarji tako očitno delovali za eno politično opcijo. Je ni. Poglejte ORF, HRT, RAI. Nikjer si verjetno ne bi dovolili zaposleni v stavbi nacionalne TV stati ob napisu - SMRT! Nikjer. Niti na Madžarskem.
Tudi na nobeni nacionalni televiziji v Evropi vodenje oddaj ni tako pristransko. Si predstavljate, da novinarka ORF reče avstrijskemu kanclerju - jaz se z vami v tem studiu nebi rada več ukvarjala. To se je zgodilo Janezu Janši na RTV.
Si predstavljate, da na RAI reče voditelj neke oddaje, da jih je jebeno več kot drugih. Ne, tega ne boste doživeli.
Si predstavljate tudi, da lahko npr. Kancler Stocker ustavi predvajanje neke oddaje, ki mu ni po godu, ker bi razkrila neke politične afere? Verjetno ne.
RTVSLO potrebujemo. Vendar PROFESIONALNO IN NEODVISNO RTV. Ne takšno, ki je v službi ene politične sile - in se tega niti ne trudi skrivati.
In za konec - ja, spodnja slika je nastala v prostorih RTV.
Pogovor Robija z znancem.
Robi: "Veš, v Dubaju imajo hotel, kjer zastonj večerjaš, vso noč seksaš in ti zjutraj dajo še 1.500 dolarjev za domov."
Znanec: "Ne verjamem! Si bil tam?"
Robi: "Ne, Tina mi je povedala."
Celo svojo kariero, povsod kjer je bila, je komolcala, hodila po robu in večkrat šla krepko čez. Državo in vse kar je državnega, razume kot svojo lastnino, s katero lahko počne, kar želi. Briga njo za predpise, pravila in integriteto. Zanima jo zgolj lastna rit. #požrešnica
😤Včerajšnji prispevek 24ur o subvencijah za električne avtomobile bo pozabljen v treh dneh. Škoda, ker je bil to eden najbolj poučnih prispevkov letos. Ne o avtomobilih. O novinarstvu.
Avtomobilska tema ima namreč eno čudovito lastnost. Preverljiva je. Razpis je javen, zneski so javni, stopnja DDV je javna. Vsak lahko doma sešteje 1+1. In ko sešteješ, ugotoviš, da 13.000 evrov subvencije ni 13.000 evrov subvencije. Subvencija za tistega, ki opravlja dejavnost, znaša 7.200 evrov. Ostalo je odbitek DDV, isti mehanizem, ki ga ima vsak espe pri nakupu tiskalnika. Mimogrede, podjetnik dobi manj kot fizična oseba. 7.200 proti 7.800.
Zdaj pa vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak gledalec.
Če se uredništvu ne ljubi odpreti javnega razpisa, ki je oddaljen tri klike, s kakšno skrbnostjo obdeluje teme, ki jih mi ne moremo preveriti? Proračun. Zdravstvo. Zunanja politika. Nabave orožja. Tam ni razpisa, ki bi ga odprl doma na kavču in ga razumel popolnoma brez težav. Tam moraš verjeti na besedo.
Avtomobilska zgodba je bila torej kalibracija inštrumenta. Postaviš ga na znano vrednost in pogledaš, kaj pokaže. Včeraj je pokazal 13.000 tam, kjer je 7.200. Odstopanje 80 odstotkov. S takim inštrumentom bi v tovarni zaprli linijo.
In potem se čudimo, zakaj v tej državi vlada kaos. Ne vlada zato, ker bi bili ljudje neumni. Vlada zato, ker nihče nikoli ne izmeri, kaj jim prodajajo.
Včeraj smo imeli srečo. Šlo je samo za avtomobile.
🤯Kdo je pravzaprav naša Nataša?
Mislili smo, da vemo. Odvetnica, informacijska pooblaščenka, obraz z RTV. Potem pa je bilo dovolj eno trčenje v predoru Kastelec, da se je začela sestavljati druga biografija. In ta se ne bere kot življenjepis predsednice članice NATA. Bere se kot ljubezenski roman, skoraj kot vohunski roman.
Podjetje se imenuje Ruska dača. Vila v ruskem slogu, obnovljena tudi z državnim sofinanciranjem turizma. Isto podjetje je nekoč organiziralo potovanja po Rusiji, vodnik je bil njen mož, ona pa je o križarjenju po Volgi objavila potopis, v katerem piše, da sta jo prostranost in lepota Rusije navdušili. Poslovna sodelavka od leta 2010 je ruska državljanka. Ista ruska državljanka je bila leta 2022 njena soigralka pri bovlingu in državna prvakinja. Ista ruska državljanka je 1. avgusta 2026 sedela na zadnjem sedežu predsedniškega kombija. In ista ruska državljanka ima od leta 2016 slovenski potni list, čeprav je predsednica leta 2022 povedala, da ga nima in da ji ni znano, da bi zanj prosila. In ne vemo kako ga je dobila, ker je bila prej kazensko obsojena.
Zdaj pa naj kdo sešteje 1+1 in mi pojasni, zakaj ravno v tej biografiji ni niti ene same asociacije, ki bi kazala proti zahodu. Jaz jo od tega tedna kličem Natjaša. Volga, banja, cesarska večerja, dača. To ni geopolitika, to je romanca. Samo v romanci se navadno ne pojavlja vrhovni poveljnik obrambnih sil članice Nata.
Ta se pojavlja v vohunskih spletkah.
Ker je tu drobna podrobnost, ki jo v tem tednu vsi elegantno preskakujejo. Slovenija je članica Evropske unije in Nata. Evropa je z Rusijo v spopadu, ki ni razglašen, je pa popolnoma resničen. V Rusiji vsi vedo, da so v spopadu z Natom. V EU se delamo slepe.
Sankcije, hibridni napadi, dezinformacije, sabotaže, kibernetika. Ta konflikt se je začel februarja 2022. Deset mesecev kasneje smo za vrhovno poveljnico obrambnih sil izvolili gospo z družinsko dačo, potopisom z Volge in rusko poslovno partnerko. Tajming, ki bi ga vsaka resna varnostna služba opremila vsaj z opombo pod črto.
Ne trdim, da je agentka. Nimam dokazov in nihče jih nima. Trdim, da vrhovni poveljnik obrambnih sil države, ki je v konfliktu z Rusijo, ne bi smel biti človek, ob katerem se to vprašanje sploh lahko postavi. To ni vprašanje lojalnosti. To je vprašanje higiene. Predsednik ni le funkcija, je znak, in znaki so v obrambi vse. Prav zato ima vsaka resna država protokol, ki takšne stvari prepreči, preden postanejo tema.
In zato na koncu ne sprašujem več, kdo je Natjaša. To zdaj vemo.
Sem malo počakal če bo kater medij ali novinar odkril tole. Ker ne, objavljam prvi😉
Nataša Pirc Musar o nujnosti varnostnega pasu zadaj, tudi za zaščito sopotnikov in argumenti kako zelo nevarna je njegova neuporaba. Zraven doda ključnik #lahkoprideprav
Lastnik podjetja z izgubo si je izplačal dobiček.
Lastnik podjetja
z izgubo
si je
izplačal
dobiček.
MSM nimajo časa... Mijič pa to.
https://t.co/sIjCylPWvr via @Portal24si
@ZigaTurk V kakšni buli smo kaže podatek, da Imamo le 1.400 družinskih zdravnikov, ki skrbijo za primarno zdravstvo in preko 2000 zaposlenih na RTV, ki "skrbijo" za primarno ideološko oskrbo.
To je pa že nova disciplina. Najprej sateliti, ki jih je čakal ves svet. Potem superračunalnik. Zdaj pa še slovenska obrambna doktrina, nad katero naj bi bili navdušeni ameriški generali.
Ameriška vojska, ki ima največji obrambni sistem na svetu, naj bi občudovala doktrino države z dvema milijonoma prebivalcev.
Ce bi naš Golob pravočasno poslal svoj obrambni power point, bi se Pentagon zvrnil od navdušenja in menjave dobrih generalov sploh ne bi blo. Grda, grda ameriska vlada, ki je tako z lahkoto prezrla notorično genialnost našega obrambnega maga.
Od preprodajalca cenejše elektrike direkt do obramambnega genija.
Edini problem teh "svetovnih uspehov" je, da zanje vedno ve samo Golob. Ostali svet nekako ne.
Bolano in popolnoma surealno.
Parkiram avto pred kristalno palačo v Ljubljani...
Pride mimo policaj in reče: Tu ne smete parkirati. Tu je sedež stranke Gibanje Svoboda...
Pa mu rečem: Ni problema gospod policaj.
Imam zavarovanega proti kraji...
‼️⚠️ Članek opisuje načrten medijski umor osebnosti. Dogaja se že videno. In za normalno delovanje demokracije nevarno.
Tu ne gre samo za dvojne vatle. Ponavlja se taktika globoke države iz leta 2020, ko so se uredniški sestanki in kave urednic na @RTV_Slovenija in @24UR pričeli z vprašanjem: “Kako bomo pa danes zj….. Desus in SMC oziroma Počivalška in Pivčevo?”
In v času nadčloveških naporov za obvladovanje epidemije in ohranjanja življenj in zdravja ljudi so bile potem osrednje teme njihovih oddaj pršut, sendviči, nakup zaščitnih mask in prenočitev ministrice. Pa dnevni medijski pritiski na poslance in ministre obeh strank, obešanje in kurjenje lutk z njihovimi obrazi, zmerajanja, grožnje in vsakodnevno nadlegovanje pred Državnim zborom. Dokler nekateri niso klecnili in vlada je izgubila večino v parlamentu.
Ponavlja se natančno enak vzorec. Predsednik @Drzavnizbor se je dolžan zoperstaviti kršenju poslovnika in pocestniškemu obnašanju v zakonodajnem telesu in to ne glede na to, kdo ga uprizarja. Da ne govorimo o tem, da v aktualnem primeru gonje proti njemu opazujemo ravnanje, ko ravno tat kriči, naj se prime tatu.
V resnici pa gre za medijski umor osebnosti, za katerega je značilno ponavljanje skonstruirane obtožbe v nedogled s ciljem, da po določenem času skoraj nihče ne ve več, kaj je obtoževani resnično rekel in v kakšnem kontekstu. Ostane zgolj negativna etiketa, ki se potem konstantno lepi nanj ob vsaki medijski priložnosti. Papagajsko. Neusmiljeno. Vse dokler oseba predstavlja kakršnokoli nevarnost za globoko državo in privilegije njenih ajatol.
Že dva tedna je očitno, da so tokrat tarče predvsem poslanci strank @resni_ca in @DemokratiSLO, ker so jih razglasili za šibki člen. In prav tako je več kot očitno, da oboji niti slučajno to ne bi bili, če bi se uklonili diktatu izključevanja in podprli levo koalicijo. Če ne verjamete, se iz prejšnjega mandata spomnite prostaških izpadov poslancev in poslank vladne Svobode z nekdanjo predsednico DZ na čelu in poskušajte najti podobne poskuse medijskih umorov zoper njih ali vsaj ponavljajočo se resno kritiko njihovih ravnanj. Ne bo vam uspelo.
Klasičen levičar. Ubožec ne ve, kaj pravzaprav počne plastični, rekonstrukcijski in estetski kirurg.
Rekonstruiramo dojke po amputaciji zaradi raka. Odstranjujemo maligne tumorje kože in mehkih tkiv, med njimi tudi maligni melanom, pri katerem je lahko pravočasna diagnoza razlika med življenjem in smrtjo. Zdravimo opekline, operiramo poškodbe rok, tako kosti kot mehkih tkiv, šivamo odtrgane kite, živce in žile ter ponovno prišivamo odrezane ali odtrgane dele telesa.
Če je treba, prestavimo palec z noge na roko, da človek ponovno dobi funkcijo prijema. Rekonstruiramo vrzeli po poškodbah, raku ali okužbah. Izdelamo nov nos, ustnico ali del obraza, kadar jih uniči bolezen ali poškodba. Operiramo prirojene nepravilnosti, zdravimo preležanine in kronične rane, rekonstruiramo tkiva po hudih poškodbah ter nadomeščamo zaradi revmatskih bolezni ali poškodb uničene sklepe in strukture na roki.
Pomagamo ljudem po masivni izgubi telesne teže, ko odstranimo odvečno kožo, ki povzroča funkcionalne in zdravstvene težave. Delamo tudi operativni del tranzicije spola. In da, opravljamo tudi estetske operacije.
Razlika je le v tem, da jih opravljamo zato, da človeku pomagamo, ne da ga iznakazimo. Dober plastični kirurg po posegu ne ustvari karikature, ampak človeku vrne funkcijo, dostojanstvo, samozavest ali preprosto občutek, da se lahko brez sramu pogleda v ogledalo.
Ampak razumem. Če nekdo vidi samo botoks in silikone, potem je to približno tako, kot da bi kardiologa opisal kot človeka, ki posluša srce skozi stetoskop. Veliko pove o opazovalcu, zelo malo pa o stroki. 😉