Če slovenski PEN ob slovesu od Slavka Pregla piše, da se je "neumorno boril za svobodo izražanja", potem s to debelo lažjo rehabilitira prejšnji, propadli in nedemokratični, z Udbo prežeti slovenski režim. Tega ne smemo dopustiti, vsaj tisti, ki ne želimo, da se še kdaj ponovi!
A si predstavljamo upokojenca, ki bi bil še naprej zaposlen in bi prejemal normalno plačo in bi zbolel, šel na bolniško in bil na bolniški naslednjih 15 let? Zakaj bi pustil službo? Kako to @IvanSimic59 pojasni? @vladaRS ?
Kaj je in je bilo narobe z mentaliteto teh ljudi, da so ovajali lastne sodržavljane, ali so imeli res toliko od tega, privilegije, denar, ... kaj jih je torej toliko motiviralo? Menda niso bili vsi zaslepljeni z vero v komunizem in Partijo?! Kakšni kritični intelektualci so to?!
Mladinski pisatelj S. Pregl ni edini "mladinec" - konfident Udbe. Tak je bil tudi mladinski pisatelj Marjan Tomšič (kodno Administrator), ki je ovajal pisatelja Leva Detelo. Udbovski kralj med pisatelji pa je bil seveda Jože Javoršek (Piette, spodaj), cinkaril je vse po vrsti!
Soba polna dobesedno demonov.
Kaj se dogaja z ženskami, da praznujejo in praktično deificirajo možnost morjenja otrok tik pred rojstvom?
Kje smo zašli kot družba, da se bolj borimo za splav kot pa da bi praznovali in častili materinstvo?
Do pred kratkim je bil to še Vaš prijatelj in veliki prijatelj golobjekov in pouličnih aktivistov, tako da boste že Vi bolje vedeli, kako je ž njim in njegovim rusofilstvom, kajne? Saj tu ste si bratje po nagnjenosti.
NPM je bila na dopustu. Tam je bila tudi oseba s katero prijateljuje 20 let in ima rusko državljanstvo. @strankaSDS in sopotniki so pozivali k odstopu. A glej, njihov prijatelj, predsednik DZ, namerava k preds. ruskega parlamenta. Do jutra ga bodo gotovo odstavili. Al kako?
⚠️ Nezaščiteno gledanje sončevega mrka lahko povzroči trajno izgubo vida – celo oslepitev. 👁️❗ Slovenski oftalmologi opozarjajo pred sredinim astronomskim pojavom, ki ga bo spremljalo veliko navdušencev. 🌒✨
🕶️ Gledanje mrka brez ustrezne zaščite sproži fotokemične reakcije v rumeni pegi. Učinek je podoben, kot bi z lečo usmerili sončne žarke v papir – nastane opeklina. 🔥📄 Opozarja oftalmologinja z Očesne klinike UKCL Darja Dobovšek Divjak, dr. med.
Za opazovanje mrka uporabite izključno certificirana zaščitna očala. Za otroke naj bodo dovolj majhna, da res ščitijo. 👦👧
Otroci so še posebej ranljivi: bolj čisti optični mediji, več zbranih škodljivih žarkov, več radovednosti. 🌞👀
Mrk je zavajajoč — bleščanja je manj, zato lahko gledamo dlje, poškodb pa sprva ne čutimo. ⚠️
🚫 Improvizirana zaščita (sajasto steklo, folije, rentgenske slike, filmi) je neustrezna. Še posebej nevarno je gledanje skozi fotoaparat ali daljnogled. 📸🔭
Prvi znaki težav: bleščanje. Kasneje: temen madež, ukrivljena slika, slabše zaznavanje barv. 🎨👁️ Lažje poškodbe se lahko izboljšajo, težje pa so nepovratne. 💔
Wrong! The alternative is being removed from all sources of money and power. You don't really believe that such scum would give a fu*k about political correctness?!
Ogabno. Fašisti ne poznajo dna, nimajo nobene morale, niti človečnosti.
In lažejo, seveda.
Pomirja me, da velikanska večina ljudi natanko ve, kako veliko je moj oče dal Sloveniji. Ljudje pa, ki dejansko berejo knjige, imajo nanj in na njegove like še zelo osebne tople spomine.
Ženska snema video, kjer moralizira, kako se je treba tudi zadaj pripenjat, sama tega ne dela, potem upravičuje državljanstvo frendici z njenimi vrhunskimi športnimi dosežki (ki jih nihče nikjer ne najde) in na koncu hoče, da jo dojemamo kot žrtev neutemeljenih javnih pritiskov.
Seveda ni možno, da so ljudje razpizdeni, ker ves čas laže in se hinavsko obnaša.
S siljenjem v e-avtomobilnost profitirajo samo izdelovalci poceni in nevarnih baterij, torej Kitajci. Če res hočemo čiste pogone, obstaja veliko boljših in cenejših alternativ. Baterije so katastrofa za uporabnike in okolje.
🤯Noro ogorčen! Butale so razglasile konec e-mobilnosti - 2 % električnih avtomobilov na cesti, 100 % zadovoljstvo na ministrstvu ...
Gospod z Ministrstva za infrastrukturo Marko Dvornik je včeraj v oddaji 24UR Zvečer pred kamerami pri Slaku razglasil, da je prehod na e-mobilnost pri nas tako rekoč zaključen. Zanimivo. Ker sem ravno prebral primerjalno študijo 31 evropskih trgov, iz katere jasno izhaja, da je bila Slovenija lani po deležu električnih vozil na 17. mestu v Evropi. Ne na 8. Ne na 10. Na 17. Za Irsko. Za Portugalsko. Celo za Avstrijo - pa trenutno nima subvencije.
Po številu vseh registriranih - torej tistih na cesti - pa smo nekje med zadnjo peterico. V Sloveniji je delež električnih vozil na cestah 2%. Torej 2 na 100 avtomobilov. Naj razložim!
Lani smo imeli 11,2-odstotni delež baterijskih vozil. Norvežani 95,9 %. Danci 68,5 %. Povprečje EU je bilo 17,4 %, mi pa smo capljali 6 odstotnih točk pod njim. Letos smo se v prvem polletju povzpeli na 16,5 %, junija in julija pa se prvič v zgodovini dotaknili evropskega povprečja. Prvič! To ni zaključen prehod. To je trenutek, ko je zamudnik prvič ujel korak s kolono. In točno v tem trenutku se je gospod z ministrstva – ki se v službo po vsej verjetnosti vozi z dizlom – odločil, da smo končali prehod in da smo v točki, ko bomo morali razvijati javni promet. Ki pregovorno po omrežjih neupravičeno pogoltne poleg zdravstva največ neupravičenega "javnega" denarja.
Subvencije, načrtovane do leta 2028, so namreč pošle v treh mesecih. Nov razpis? Neznano. Bolje rečeno: ni v načrtu vlade, ker je po mnenju gospoda situacija jasna – električni avtomobili naj bi bili že povsem cenovno konkurenčni bencinskim in dizlom. Da se vrnem k študiji, ker postaja branje že boleče: vse to je Evropa že preigrala. Nemčija je decembra 2023 čez noč ukinila Umweltbonus. Rezultat: 27,4-odstotni zlom registracij, izgubljeno prvo mesto v Evropi in dve leti negotovosti, ki jo je zdaj zakrpala z novimi tremi milijardami evrov. Romunija je program razpolovila, potem ustavila, in trg je zastal. Na drugi strani Danska in Norveška nikoli nista plačevali kupcem nakupne subvencije za električna vozila, pa imata najvišja deleža na svetu. Zakaj? Ker električnih avtomobilov nista začasno pocenili, ampak sta bencinske trajno podražili. Umazana tehnologija se davčno ne splača, čista se spodbuja. Davčna razlika med majhnim električnim in bencinskim avtomobilom na Danskem znaša skoraj 14.000 evrov. To je sistem. To je arhitektura. To je politika, ki misli 10 let naprej, ne 10 dni. Politika, ki se ne zanaša na krizna ali kratkoročna sredstva, temveč spreminja stvari v temeljih.
Mi smo si izbrali najslabšo možno kombinacijo: nemško subvencijo s kešem države, brez danske strukture in z romunsko proračunsko disciplino. Pri tem je naša shema sedem tisoč dvestodelnih evrov subvencije spadala med najboljša razmerja v Evropi in je registracije več kot podvojila. Delovala je. Predobro. In ko nekaj v tej državi deluje, to praviloma ustavimo. Tudi zato, da slučajno v čem ne bi bili predobri. Da se kje ne bi oddalili od Balkana. Pri e-mobilnosti smo še vedno tam.
Najbolj ironično pri vsem skupaj pa je, da subvencija za najbolje prodajani električni avto pri nas roma naravnost v Novo mesto – za Twinga iz Revoza. Vsak evro spodbude je evro za slovenska delovna mesta, za dobavitelje, za panogo, ki je eden zadnjih ostankov naše industrije. Po mojih izračunih 500 Twingov te subvencije ne bo deležnih. Kdo ima torej interes, da ta denar preusmerimo drugam? V javni promet, kamor gre že danes 315 milijonov letno in kjer je število potnikov na medkrajevnih avtobusih z nekdanjih 146 milijonov padlo na 35? Delavskih avtobusov ni več, ker industrije ni več. Država z razgibanim reliefom in razpršeno poseljenostjo potrebuje poceni, razogljičen osebni prevoz. To ni ideologija. To je zemljevid. Prihaja avtonomni, samovozeči osebni prevoz, ki bo pocenil in spremenil zemljevid osebne mobilnosti ter javnega prevoza. Zakaj ne bi en avto na vasi prepeljal vseh otrok v šolo? Javni promet je klinično mrtev in ostaja le priročna priložnost za odtekanje denarja – zato se ga kot vedno tako mrzlično subvencionira.
Priznam pa eno: kritiki subvencij imajo delno prav. Subvencija, kot smo jo poznali, res ni dolgoročna rešitev, kar dokazujeta prav Danska in Norveška. Ampak rešitev ni ukinitev brez nadomestila. Rešitev je napovedana, postopna gradnja strukturne davčne razlike, kot so jo izpeljali Nordijci. Nenaden konec sredi nakupnega cikla je po vseh evropskih izkušnjah najdražja možna pot. Nemci so jo plačali z zlomom trga. Mi jo bomo očitno plačali z učno uro, ki smo jo lahko brezplačno prebrali v tuji statistiki.
V zadnjih dneh se pogovarjam z raznimi avtotrgovci, koncesionarji in drugimi predstavniki blagovnih znamk. Načeloma smo bili mnenja, da se tako vroča juha ne poje. A glede na slišano se mi zdi, da bodo ostale zaloge in slaba volja pri marsikomu. In vse to na račun gostilniških debat, ki z zanesljivostjo in stroko o e-mobilnosti nimajo veliko skupnega. Ter na račun ljudi, ki nikoli niso preizkusili električnega avtomobila in ga zaradi poročanja POP TV tlačijo v kategorijo luksuznih dobrin.
Po izpovedanem verjamem, da gospod Marko Dvornik še vedno verjame vsaj polovici mitov o e-mobilnosti. Če bi razumel in videl širše, bi lahko razmišljal drugače. Vsem »strokovnjakom« na Ministrstvu za infrastrukturo, ki kopljejo v temi ponoči po naših avtocestah in kot na prelomu prejšnjega stoletja pljuvajo po novi obliki mobilnosti, sporočam: privoščite si že enkrat lepo količino strokovnih ekskurzij! Naj gredo malo na Kitajsko, da vidijo, kako je videti prihodnost, in malo na sever, da pogruntajo, kako se do prometne varnosti in načrtovanja prometa obnašajo Skandinavci.
Zato za gospoda z ministrstva še vedno velja moja ponudba: karta za Šanghaj, povratna. Bomo skupaj zbrali na - Elektro vozila Slovenije na Facebook. Ker moramo vsake toliko odpotovati v prihodnost, da vidimo, da svet ni takšen, kot nam ga riše naš mali medijski akvarij s POP TV na čelu, ki je tu le zato, da poneumlja narod.
Do takrat pa naj si zapomni eno samo številko. Ne 8. Ne 10. Sedemnajst. Tako dobri smo bili. Lani in nikoli več.
Tole je totalna bedarija. Trmoglavo siljenje v e-avtomobilnost je popolnoma butasto početje, sploh pri nas. Nimamo niti slučajno zadostne infrastrukture in še leta, če ne destletja, jo ne bomo imeli, ker jo bodo prej požrli datacentri kot pa bo na voljo za polnjenje avtomobilov.
🤯Noro ogorčen! Butale so razglasile konec e-mobilnosti - 2 % električnih avtomobilov na cesti, 100 % zadovoljstvo na ministrstvu ...
Gospod z Ministrstva za infrastrukturo Marko Dvornik je včeraj v oddaji 24UR Zvečer pred kamerami pri Slaku razglasil, da je prehod na e-mobilnost pri nas tako rekoč zaključen. Zanimivo. Ker sem ravno prebral primerjalno študijo 31 evropskih trgov, iz katere jasno izhaja, da je bila Slovenija lani po deležu električnih vozil na 17. mestu v Evropi. Ne na 8. Ne na 10. Na 17. Za Irsko. Za Portugalsko. Celo za Avstrijo - pa trenutno nima subvencije.
Po številu vseh registriranih - torej tistih na cesti - pa smo nekje med zadnjo peterico. V Sloveniji je delež električnih vozil na cestah 2%. Torej 2 na 100 avtomobilov. Naj razložim!
Lani smo imeli 11,2-odstotni delež baterijskih vozil. Norvežani 95,9 %. Danci 68,5 %. Povprečje EU je bilo 17,4 %, mi pa smo capljali 6 odstotnih točk pod njim. Letos smo se v prvem polletju povzpeli na 16,5 %, junija in julija pa se prvič v zgodovini dotaknili evropskega povprečja. Prvič! To ni zaključen prehod. To je trenutek, ko je zamudnik prvič ujel korak s kolono. In točno v tem trenutku se je gospod z ministrstva – ki se v službo po vsej verjetnosti vozi z dizlom – odločil, da smo končali prehod in da smo v točki, ko bomo morali razvijati javni promet. Ki pregovorno po omrežjih neupravičeno pogoltne poleg zdravstva največ neupravičenega "javnega" denarja.
Subvencije, načrtovane do leta 2028, so namreč pošle v treh mesecih. Nov razpis? Neznano. Bolje rečeno: ni v načrtu vlade, ker je po mnenju gospoda situacija jasna – električni avtomobili naj bi bili že povsem cenovno konkurenčni bencinskim in dizlom. Da se vrnem k študiji, ker postaja branje že boleče: vse to je Evropa že preigrala. Nemčija je decembra 2023 čez noč ukinila Umweltbonus. Rezultat: 27,4-odstotni zlom registracij, izgubljeno prvo mesto v Evropi in dve leti negotovosti, ki jo je zdaj zakrpala z novimi tremi milijardami evrov. Romunija je program razpolovila, potem ustavila, in trg je zastal. Na drugi strani Danska in Norveška nikoli nista plačevali kupcem nakupne subvencije za električna vozila, pa imata najvišja deleža na svetu. Zakaj? Ker električnih avtomobilov nista začasno pocenili, ampak sta bencinske trajno podražili. Umazana tehnologija se davčno ne splača, čista se spodbuja. Davčna razlika med majhnim električnim in bencinskim avtomobilom na Danskem znaša skoraj 14.000 evrov. To je sistem. To je arhitektura. To je politika, ki misli 10 let naprej, ne 10 dni. Politika, ki se ne zanaša na krizna ali kratkoročna sredstva, temveč spreminja stvari v temeljih.
Mi smo si izbrali najslabšo možno kombinacijo: nemško subvencijo s kešem države, brez danske strukture in z romunsko proračunsko disciplino. Pri tem je naša shema sedem tisoč dvestodelnih evrov subvencije spadala med najboljša razmerja v Evropi in je registracije več kot podvojila. Delovala je. Predobro. In ko nekaj v tej državi deluje, to praviloma ustavimo. Tudi zato, da slučajno v čem ne bi bili predobri. Da se kje ne bi oddalili od Balkana. Pri e-mobilnosti smo še vedno tam.
Najbolj ironično pri vsem skupaj pa je, da subvencija za najbolje prodajani električni avto pri nas roma naravnost v Novo mesto – za Twinga iz Revoza. Vsak evro spodbude je evro za slovenska delovna mesta, za dobavitelje, za panogo, ki je eden zadnjih ostankov naše industrije. Po mojih izračunih 500 Twingov te subvencije ne bo deležnih. Kdo ima torej interes, da ta denar preusmerimo drugam? V javni promet, kamor gre že danes 315 milijonov letno in kjer je število potnikov na medkrajevnih avtobusih z nekdanjih 146 milijonov padlo na 35? Delavskih avtobusov ni več, ker industrije ni več. Država z razgibanim reliefom in razpršeno poseljenostjo potrebuje poceni, razogljičen osebni prevoz. To ni ideologija. To je zemljevid. Prihaja avtonomni, samovozeči osebni prevoz, ki bo pocenil in spremenil zemljevid osebne mobilnosti ter javnega prevoza. Zakaj ne bi en avto na vasi prepeljal vseh otrok v šolo? Javni promet je klinično mrtev in ostaja le priročna priložnost za odtekanje denarja – zato se ga kot vedno tako mrzlično subvencionira.
Priznam pa eno: kritiki subvencij imajo delno prav. Subvencija, kot smo jo poznali, res ni dolgoročna rešitev, kar dokazujeta prav Danska in Norveška. Ampak rešitev ni ukinitev brez nadomestila. Rešitev je napovedana, postopna gradnja strukturne davčne razlike, kot so jo izpeljali Nordijci. Nenaden konec sredi nakupnega cikla je po vseh evropskih izkušnjah najdražja možna pot. Nemci so jo plačali z zlomom trga. Mi jo bomo očitno plačali z učno uro, ki smo jo lahko brezplačno prebrali v tuji statistiki.
V zadnjih dneh se pogovarjam z raznimi avtotrgovci, koncesionarji in drugimi predstavniki blagovnih znamk. Načeloma smo bili mnenja, da se tako vroča juha ne poje. A glede na slišano se mi zdi, da bodo ostale zaloge in slaba volja pri marsikomu. In vse to na račun gostilniških debat, ki z zanesljivostjo in stroko o e-mobilnosti nimajo veliko skupnega. Ter na račun ljudi, ki nikoli niso preizkusili električnega avtomobila in ga zaradi poročanja POP TV tlačijo v kategorijo luksuznih dobrin.
Po izpovedanem verjamem, da gospod Marko Dvornik še vedno verjame vsaj polovici mitov o e-mobilnosti. Če bi razumel in videl širše, bi lahko razmišljal drugače. Vsem »strokovnjakom« na Ministrstvu za infrastrukturo, ki kopljejo v temi ponoči po naših avtocestah in kot na prelomu prejšnjega stoletja pljuvajo po novi obliki mobilnosti, sporočam: privoščite si že enkrat lepo količino strokovnih ekskurzij! Naj gredo malo na Kitajsko, da vidijo, kako je videti prihodnost, in malo na sever, da pogruntajo, kako se do prometne varnosti in načrtovanja prometa obnašajo Skandinavci.
Zato za gospoda z ministrstva še vedno velja moja ponudba: karta za Šanghaj, povratna. Bomo skupaj zbrali na - Elektro vozila Slovenije na Facebook. Ker moramo vsake toliko odpotovati v prihodnost, da vidimo, da svet ni takšen, kot nam ga riše naš mali medijski akvarij s POP TV na čelu, ki je tu le zato, da poneumlja narod.
Do takrat pa naj si zapomni eno samo številko. Ne 8. Ne 10. Sedemnajst. Tako dobri smo bili. Lani in nikoli več.
A ni zanimivo? En Požar prelaufa vse maratone, prehodi camine, ob tem pa odkrije še kupe nepravilnosti pri naših veličanstvih. Tisoče ostalih javno financiranih "medijskih delavcev" ne odkrije nič, sploh pa ne o levi tovarišiji.
Večina Slovencev pa zopet tiho in rep med noge…
Če drži informacija, ki sem jo danes prebral na omrežju X, da je oseba Viktorija Krivoluckaja (ki je bila kot sopotnica v predsedniškem avtomobilu udeležena v prometni nesreči) pridobila slovensko državljanstvo zaradi statusa vrhunske športnice po postopku izredne naturalizacije, se ob takšnih informacijah upravičeno odpira vrsta resnih pravnih in vsebinskih vprašanj.
Pri tem je treba poudariti, da samo dejstvo, da je neka oseba športnik, še nikakor ne pomeni, da izpolnjuje pogoje za izredno naturalizacijo. Institut izredne naturalizacije ni namenjen temu, da bi se slovensko državljanstvo podeljevalo posameznikom zgolj zato, ker se ukvarjajo s športom, temveč je njegov namen omogočiti pridobitev državljanstva v primerih, ko za to obstaja izjemen 🇸🇮 nacionalni interes.
Če je bila torej konkretna oseba naturalizirana zato, ker naj bi kot športnik predstavljala posebno korist za Slovenijo, je bilo treba preveriti predvsem:
-kakšni so bili njeni dejanski športni rezultati,
-ali jo je mogoče objektivno šteti za vrhunskega športnika,
-kakšen je njen položaj in pomen v mednarodnem merilu,
-kakšen je njen dejanski prispevek k razvoju slovenskega športa,
-ali je njeno delovanje pomembno za mednarodni ugled oziroma prepoznavnost Slovenije,
-ali je obstajal konkreten in obrazložen nacionalni interes,
-kdo je takšen interes ugotovil in na podlagi katerih dokazov,
-ter ali so bili pri odločanju uporabljeni kriteriji, ki jih za izredno naturalizacijo določa slovenska zakonodaja.
Še posebej problematično je, če bi se za vrhunskega športnika štela oseba, ki nima pomembnih mednarodnih športnih rezultatov, nima pomembnejše vloge v slovenskem športu in se ukvarja s športno disciplino, ki v 🇸🇮 nima primerljivega tekmovalnega in družbenega pomena kot denimo olimpijski športi.
In bowling ni olimpijska disciplina !
Kot sem lahko preveril za to osebo na spletu in v pregledanih javnih virih, nisem našel verodostojnih podatkov o pomembnih mednarodnih rezultatih Krivoluckaje, ki bi jo nedvoumno uvrščali med vrhunske športnike.
Mediji in spletne objave jo omenjajo predvsem kot dolgoletno prijateljico Pirc Musarjeve in igralko bowlinga.
Če to drži,je ključno vprašanje, ali konkretna oseba zaradi svojih dosežkov in svojega pomena dejansko izpolnjuje zakonski standard izjemnega prispevka oziroma 🇸🇮 nacionalnega interesa, ki lahko upraviči uporabo izredne naturalizacije.
Ni dovolj, da je nekdo športnik
Če je bil v konkretnem primeru kot pravna podlaga uporabljen argument, da gre za vrhunskega športnika, bi morala biti iz odločbe in spremljajoče dokumentacije jasno razvidna povezava med športnimi dosežki te osebe in konkretnim nacionalnim interesom 🇸🇮
Ni dovolj zgolj trditev, da bo oseba nastopala za Slovenijo.
Prav tako ni dovolj, da je oseba v svoji disciplini dobra ali celo zelo dobra. Če zakon zahteva izjemen prispevek k razvoju Slovenije oziroma povečanju njenega mednarodnega ugleda ali prepoznavnosti, mora biti takšen prispevek mogoče konkretno in objektivno utemeljiti.
Če takšne dejanske podlage ni, se postavlja vprašanje, ali je bil institut izredne naturalizacije zlorabljen.
Zato takšna odločitev ne bi smela biti stvar politične volje in osebnih poznanstev.
Če navedbe držijo, je potrebna transparentna preveritev !
Če je res, da je bila konkretni osebi podeljena izredna naturalizacija na podlagi njenega domnevnega statusa vrh. športnika, potem je v javnem interesu, da se razkrije pravno podlago in obrazložitev takšne odločitve.
Javnost ima upravičeno pravico vedeti, na podlagi katerih objektivnih kriterijev je država ugotovila obstoj nacionalnega interesa.
In če se izkaže, da so bila zakonska merila zaobidena oz. zlorabljena ali da so bili razlogi za podelitev državljanstva drugačni od tistih, ki jih zakon dopušča, morajo odgovarjati tisti, ki so takšno odločitev predlagali, pripravili oziroma sprejeli.
Vse ostalo je banana republika!
Dr. Robert Rožič