To vandalstvo je naredil nekdo, ki mu Slovenija ni intimna opcija. Tudi njemu ne ...
Takšnih je očitno kar nekaj - drugače ne bi imeli še vedno ulic, poimenovanih po bivšem morilskem diktatorju!
Cankar je imel prav: "Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni!"
Gospod Stevanović (@resni_ca)! Ukrajina je žrtev in Rusija je agresor! Ali je to težko razumeti?! Pomagati žrtvi je moralna dolžnost ... razen če nekdo nima pokvarjenega moralnega kompasa! Mi smo v NATO-u - zakaj potem referendum?! Razen, če ste vi proti temu - potem se ne sprenevedajte! Ali nas bo potem varovala Srbija ali Rusija?! Ne moremo biti prijatelji z vsemi! Kdor je prijatelj z vsemi, ni prijatelj z nobenim!
Most people don't know that Kuwait expelled 300,000 Palestinians in 1991 after Arafat backed Saddam's invasion of their country.
No UN emergency sessions. No protests. No global outrage.
Just silence.
It was never about the Palestinians.
It was always about hating Jews.
Še Groka ne more preslepiti @SasoDolenc:
»Dolenc pravilno opozarja na nevarnost "velikih zgodb o sovražniku", a v slovenskem kontekstu skoraj vedno izpostavi desnico (Janša, SDS), medtem ko levičarsko etiketiranje ("fašist", "sovražnik demokracije") obravnava kot manj problematično ali celo "normalno". Gre za tipično pristranskost intelektualca iz levega mehurčka: zveni uravnoteženo, ker uporablja univerzalni jezik ("obe strani"), a v praksi služi obrambi prevladujočega kulturnega narativa.«
Če resnica polarizira, to ni problem resnice, ampak tistih, ki jo zavračajo.
Levica – od Marxa naprej – vidi svojo zgodovinsko nalogo v uničenju zahodne civilizacije. Kaj pa je revolucija drugega kot uničenje?! Kar se je s časom spreminjalo, so bile zgolj metode. V zadnjem stoletju so revolucionarno uničili mnoge države in vse, kar so ustvarili, sta bila morija in propad. Pa še vedno vztrajajo …
Eni temu pravijo oikofobija, kar zveni precej nedolžno, čeprav gre za sovraštvo do vsega domačega, do lastne civilizacije, kulture in domovine. Na levih protestih praktično nikoli ne vidiš zastav domače države.
Da je uničenje glavni cilj levičarjev, se vidi že iz njihovih zaveznikov – islamistov, ki bi po ideologiji morali biti njihovi hudi sovražniki, pa so njihovi največji zavezniki. Druži jih sovraštvo do Zahoda. Zanimivo je, da se levičarji niso ničesar naučili iz iranske revolucije leta 1979: podprli so islamiste, ti pa so jih potem po revoluciji praktično vse zaprli ali pobili!
Seveda nimajo vsi levičarji tega cilja – uničenja Zahoda – vedno zavestno pred seboj. Mnogi so celo dobronamerni; v praksi pa izpadejo zgolj kot uporabni idioti. Drugi spet zasledujejo le svoje koristi. Tudi glavni ideologi in akterji uničenja plenijo vse, kar lahko, ker jim lastna domovina in civilizacija ne pomenita nič!
Že Marx je bil pravi prototip modernega levičarja. Celo življenje je živel na račun drugih. Ko sta z ženo imela (beri: dobila) kaj več denarja, sta živela na visoki nogi. Marx je bil že kot mladenič nagnjen k destruktivnosti, o čemer lepo pričajo njegovi verzi, v katerih pravi, da bi uničeval svetove, ker ne more ustvariti nobenega …
"Welten selber stark zerstören,
Weil ich keine schaffen kann,
Weil sie meinem Ruf nicht hören,
Stummgekreist im Zauberbann."
»THE GOAL IS TO DESTROY OUR CIVILIZATION«
Pred nekaj dnevi smo v okviru javne tribune o družbeni razklanosti v Sloveniji ugotavljali, da nas razlike v mnenjih same po sebi še ne razdvajajo. Razdvoji nas šele trenutek, ko sogovorniku odrečemo dobronamernost. Dokler je človek na drugi strani nekdo, ki se morda moti, drugače presoja ali izhaja iz drugih izkušenj, je konstruktiven pogovor še mogoč. Ko pa postane del nevarnega načrta, ko ga dojemamo kot zlobneža s skritim namenom, ki ga je treba razkrinkati in izločiti, preden on izloči nas, javni prostor razpade in debata ni več mogoča.
Skoraj šolski primer takšne drže ponuja intervju, ki ga je Janez Janša kot predsednik vlade dal kanalu Visegrad 24. Na vprašanje, ali obstaja podobnost med metodami nekdanjih komunističnih režimov in današnjim dogajanjem v zahodnih medijih, odgovor hitro razširi na širši kulturni in institucionalni okvir: po njegovem gre za »isti cilj, a drugačne metode«. In ko ga voditelj vpraša, kakšen naj bi bil ta cilj, odgovori naravnost: »The goal is to destroy our civilization.«
V tej razlagi levica ni politični nasprotnik, s katerim se je mogoče ostro ne strinjati, ampak nosilka zgodovinskega projekta uničenja civilizacije. Univerze, šole, kulturne ustanove, mediji, manjšinska gibanja, migracije in protesti ob Gazi se povežejo v člene istega prikritega načrta. Profesor, novinar, aktivist, migrant in protestnik se v takšnem okviru hitro spremenijo iz posameznikov z različnimi razlogi, napakami, iluzijami, interesi in biografijami v eno samo figuro z enotno voljo.
To je skoraj učbeniški primer mehanizma, ki poganja skrajno polarizacijo. Če nanj pristanemo, drugih ni več treba poslušati. Že vnaprej je jasno, čemu nekdo govori to, kar govori. Najbolj problematično pri takšni pripovedi je prav to, da je skoraj ni mogoče ovreči. Argumentiranje izgubi smisel, saj naj bi šlo na drugi strani le za igro laganja in prikrivanja resničnih ciljev.
Janša to protislovje razloži s sklicevanjem na »učitelje komunizma«, ki naj bi učili: »We have to hide our goals and to tell people different things that we are doing.« S tem se vsako nasprotno dejstvo spremeni v dokaz zarote. Če nekdo pravi, da se zavzema za enakost, to ne šteje kot njegovo stališče, ampak kot maska. Če se posameznik ne prilega shemi, je to zgolj zato, ker dobro skriva svojo vlogo.
V takšnem javnem prostoru ni mogoče razpravljati, ker ni več ničesar, kar bi lahko štelo kot pošten ugovor. Ni več zmot, nesporazumov, različnih interesov, slabih argumentov in dobrih namenov. Ostane samo razlika med tistimi, ki so spregledali načrt, in tistimi, ki v njem sodelujejo.
To je bistvo polarizacije. Problem ni v tem, da imamo različna mnenja in da se o njih ostro prepiramo. Demokracije brez konflikta ni. Problem nastane, ko konflikt prevedemo v moralno diagnozo celih skupin ljudi. Ko politični nasprotnik ni več nekdo, ki ga je treba premagati na volitvah, ampak nekdo, ki ogroža civilizacijo. Ko univerza ni več prostor, kjer se lahko razvijejo tudi slabe ideje, ampak laboratorij sovražnega prevzema družbe. Ko protest ni več politično dejanje, ampak dokaz zarote.
Zato je takšen način govora nevaren ne glede na to, ali se z govorcem v posameznih političnih vprašanjih strinjamo ali ne. Lahko se povsem legitimno prepiramo o migracijah, šolstvu, univerzah, kulturni politiki, vlogi medijev ali aktivizmu. Vse to so teme, pri katerih so potrebni resna razprava, jasna dejstva in tudi ostra kritika. A nekaj drugega je, če vse te pojave povežemo v eno samo zgodbo o skritem sovražniku, ki hoče uničiti naš svet.
Takšna zgodba ponuja lažen občutek razumevanja, saj naredi svet nenadoma jasen in pregleden. Ni več zapletenih družbenih sprememb, različnih interesov, zgodovinskih naključij, generacijskih premikov, napak institucij in drugih realnih dilem. Obstaja samo načrt. In ko enkrat verjameš, da takšen načrt na nasprotni strani obstaja, lahko vsako dejstvo postane njegov dokaz.
Prav zato se polarizacija najhitreje širi tam, kjer ljudje ne govorijo več o konkretnih ravnanjih, ampak o domnevnem bistvu drugih ljudi. Ne kritizirajo več izjav, ukrepov ali argumentov, ampak skupino, ki naj bi stala za njimi. V trenutku, ko nekoga razložiš z oznako, si si prihranil napor razumevanja. Takšno označevanje pomirja, saj daje občutek, da vemo, s kom imamo opravka.
Če hočemo javni prostor vsaj malo razstrupiti, to ne pomeni, da moramo postati mlačni, neodločni ali lažno uravnoteženi. Nasprotno: ravno zato, ker so nekatere stvari pomembne, jih moramo znati kritizirati natančno. Ne z zgodbo, v kateri se polovica družbe spremeni v zarotniški projekt, ampak z argumenti, ki jih je mogoče preverjati, jim ugovarjati in jih po potrebi tudi popraviti.
Razlika med ostro kritiko in polarizacijo je prav v tem. Ostra kritika še vedno dopušča, da se lahko motim jaz ali ti. Polarizacija pa že vnaprej ve, kdo si ti in kdo sem jaz. In ko se to enkrat ve, ni treba več poslušati.
https://t.co/ddoKdFEKjt
A NOBEL WINNING PHYSICIST ARGUED THAT NO AI, NO MATTER HOW POWERFUL, WILL EVER TRULY UNDERSTAND A SINGLE THING IT SAYS. HIS REASON IS NOT COMPUTE OR DATA -- IT IS A MATH THEOREM FROM THE 1930s THAT SAYS SOME TRUTHS CAN BE SEEN BUT NEVER COMPUTED
81 minutes with Roger Penrose -- the Oxford physicist who won a Nobel for his work on black holes and general relativity.
-> His claim: whatever consciousness is, it is not a computation. A machine following rules can imitate understanding, but never actually have it.
He builds it on Gödel: a human can just "see" that certain statements are true, even though no algorithm can ever prove them. That seeing, he argues, is non-computational.
If he is right, understanding is not something you scale into. You can stack a trillion parameters and still have zero awareness underneath.
Which cuts straight through the AI moment. Everyone assumes bigger models will eventually "wake up". Penrose says that is a category error -- more computation is still just computation.
You thought intelligence and understanding were the same thing. This is the conversation that pulls them apart.
Save this. It is the sharpest case against the hype ↓
Former prison doctor & psychiatrist Theodore Dalrymple
“It’s easier to find someone in prison who has been convicted 40 times than someone who has been convicted once”
Hosts
@francisjfoster@KonstantinKisin
🇬🇧 THEY TOLD YOU A STORY. 🇬🇧
Colonisers. Slavers. Oppressors. And you were supposed to feel ashamed.
Not for what you done... But for WHO YOU ARE. 🇬🇧
So we tested it. Britain wrote everything down, so we opened the books. 📖
Turns out fewer than 1 man in 10 could vote in the year Britain banned the slave trade. No woman could. Your ancestors could hang for stealing a sheep, get shipped across the world for petty theft, or go down a mine at 8 years old. In Manchester, the average age of death in a labouring family was 17.
They weren't running the slave trade. They were underneath it too.
Which is what makes what happened next worth knowing.
In 1772 an enslaved man named James Somerset walked free from an English court, because English law couldn't hold a slave.
In 1791, 300,000 families just stopped buying slave sugar. No march, no riot, just a decision made at 300,000 kitchen tables.
In 1792, 519 petitions carrying 390,000 names hit Parliament, most signed by people who couldn't vote themselves.
In 1807, Britain banned the trade.
Then the slave owners sent Britain a bill for the 800,000 people they still held. 💷 £20 million. About 40% of the entire government budget at the time.
The Treasury says it wasn't paid off until 2015. So if your family paid British tax before then, they helped buy 800,000 people their freedom.
From 1808 the Royal Navy spent 60 years hunting slave ships at sea: 1,600 stopped, 150,000 people freed, and 1,600 British sailors dead, mostly of disease, buried thousands of miles from home. ⚓
In 1816 they ended two centuries of Barbary corsairs enslaving Europeans.
In 1896 a war that lasted 38 minutes ended slavery in Zanzibar. 🇹🇿
Almost every country on Earth outlaws slavery today.
That fight was paid for largely at British expense, by British hands.🇬🇧
So why haven't you heard any of this?
Because within living memory, someone rewrote the story. You got taught the crime. Not the cure.
The powerful exploited the world. They exploited their own people first. It was those people who ended slavery. 🇬🇧
━━━━━━━━━━━━━━
History got rewritten once, in living memory, by no one who was ever named or held to account.
We are ordinary people doing what ordinary people have always done. Opening the books. Refusing to look away.
This is how we fight back. Fact by fact. Story by story. Name by name.
We are the home of British heroes. There is a place for you in it.
If you can afford to support what we do: https://t.co/rih7iKwnvf
Be part of us. ☝️🇬🇧 Be Proud Of Us. 🙏🇬🇧
55 years ago, Rhodesia was a crown jewel of civilization in Africa.
Today, it is squalid and destitute, having been "liberated" by violent Marxists.
Everywhere, Marxists have chosen squalor, calling it freedom.
That is what they are trying to do here.
Prehranske smernice
So res tako slabe? Različne umetne pameti pravijo, da ne …
Vse, kar negativci ali "negativci" pustijo za seboj, je pričakano na nož. Bivša leva vlada je primer katastrofalno slabe vlade - praktično v vsakem pogledu. Tik preden so odšli, so objavili še prehranske smernice, ki jih je nova desna vlada takoj umaknila. Na te prehranske smernice se je usula toča kritike. Celo "stroka" je zadevo popljuvala.
Pa so te smernice res tako slabe in nestrokovne? Jaz bi rekel, da ne - ampak kdo sem pa jaz, da bi o tem sodil?! Zato sem zaprosil tri različne umetne inteligence, da presodijo strokovnost smernic. Gre za ChatGPT 5.5, Gemini 3.1 in Grok 4. Vsem trem sem dal prebrati celotne smernice in jim dal enako navodilo: naj smernice natančno preverijo glede na rezultate znanstvenih raziskav. Kar je zanimivo, med končnimi ocenami skorajda ni razlik!
Končna ocena vseh treh je, da so smernice 80-85 % znanstveno dobro podprte! Okrog 10-15 % je politično/ideološko obarvanih in 5 % je nepreverjenega oz. zgrešenega.
Zakaj potem takšen pogrom nad smernicami?! Ker so izdelek slabe leve vlade? Mogoče … ampak mislim, da to celo ni bistveno. Mislim, da je bistveni razlog za takšno vehementno nasprotovanje sporočilo smernic kot celote:
Nujen je prehod na pretežno rastlinsko prehrano - z veliko več zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih žit in oreščkov ter občutno manj rdečega in predelanega mesa, visoko predelanih živil, dodanega sladkorja in alkohola.
Za veliko kritikov smernic sem precej prepričan, da jih niso niti prebrali. Kako naj si razlagam trditev znanega političnega komentatorja (nekoč SD, zdaj uradnik desne vlade), da smernice zahtevajo od nas, da jemo travo in prehranske dodatke? No, še pred smernicami je njegov kolega (ha, tudi nekoč levi, zdaj pljuva po njih - sicer upravičeno) dejal, da je nedeljska goveja juha slovenska kulturna vrednota. Hm, mogoče je to celo res … Kakorkoli, oba omenjena sta precej vampasta in okrogla.
Me pa zelo zanima, s kakšnimi prehranskimi smernicami bodo prišli desni!
Dovolj za zdaj, sem že lačen in grem ven na popoldansko pašo …
This sketch from Israel’s popular satire show Eretz Nehederet aired shortly after October 7 and perfectly captured the total stupidity of the woke useful idiots supporting Hamas on Western campuses.
Vesna Vuković je s popravkom že spet zatrdila, da GEN-I, ko ga je vodil Golob, ni nakazoval denarja njenemu podjetju. Objavljamo znana dejstva, ki kažejo drugače. Več ne moremo, ker je v prejšnjem mandatu večina v DZ preprečila preiskavo ravnanj Goloba.
https://t.co/EDtTiM7cOJ
27. aprila 1942 so partizani na domu v Stranski vasi pri Dobrovi ugrabili tri sestre Skopec in jih umorili blizu svojega taborišča na Ključu: 22 letno Marijo ,
19 letno Ivanko in 18 letno Francko. Njihov “grob” je le dvajset metrov pod nekdanjim partizanskim taboriščem na Ključu. Partizani so ponje prišli zvečer 27. aprila 1942, naslednji dan pa so jih v taborišču ustrelili. Njihova “krivda” je bila taka, kot je bila “krivda” za vse žrtev komunistične revolucije takrat: “sodelovale so z okupatorjem”. Da bi bila tragedija Skopčeve družine še večja, so leta 1945 ustrelili še brata, verjetno nekje pri Hrastniku. Vir: Ivo Žajdela, Zasuta usta, Ljubljana 1996, str. 215. ( slika je simbolična , tako mladost so umorili)