Malo vam bom težila:) 💜 je mimo samo koledarsko, rožnati oktober 🎀🩷je tu. @SparSlovenija ponovno podpira kampanjo #Nepozabinase, letos z roza računom. Hvala.
Vzemite ga, obrnite in preberite - prijazen opomnik za samopregledovanje. Ker življenje je res največji bonus!
Ladies & Gentlemen, we have managed to get the @EUCouncil ' EU Inc files. The ones that matter. The ones where we see the position of Each Member state: including who pushed the notaries' agenda.
Buckle up and Repost. 🍿 Now if you are from those Member States, make some noise.
Directly or through associations, politicians. Enjoy the thread 🧵 1/
@DC43@AntisaKorljan@pengovsky@Andrazus Ta epizoda je pa polna obratov, napeta do konca. Skoraj tako kot so končno našli en kreativen naslov današnje Tarče - politični oktoberfest. Hic Rhodus, hic salta!
@MarkoJuvancic Če niste prebrali članka, izvaja se sprejeta pokojninska reforma z veliko spremembami in vsi, ki se nam bliža upokojitev želimo dobiti točne informacije o izpolnjevanju pogojev. In drugič, očitno še niste imeli stika z ZPIZ, inform. sistem, ki ga imajo, je eden boljših.
Competitiveness is not won by suppressing wages. Even the Draghi report broke with that, locating competitiveness in technological capability and investment rather than in lower pay.
The numbers bear it out. Across Europe's 300 largest listed non-financial companies, pay per employee rose 87% between 2000 and 2024 while gross profit rose 151%. Link to our report with @ETUC_CES in replies.
Workers were never the constraint. Risks were socialised, rewards privatised, and labour was left to absorb the difference.
Spoke at Reinventing Europe in Paris with @ProSyn and AXA, alongside Philippe Aghion and Thomas Buberl.
Ko javno dostopni podatki dobijo svoj smisel. Ne, to ni zgolj še ena 🧵. Je izjemen prikaz stanja prometa na naših AC, o zastojih, nesrečah, delih.
Upamo, da se bodo enkrat začele v državi sprejemati odločitve na podlagi dejstev, ne zgolj po občutku. Kudos @Virostatiq !
Z velikim veseljem sporočam, da je danes izšla zelo prijazna in praktična knjiga Komuniciranje znanosti, v kateri z Zarjo Muršič pojasniva, kako čim bolj učinkovito pisati in govoriti o znanosti.
Izšla je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru v sodelovanju s Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani in je brezplačno dostopna. Čeprav je namenjena predvsem raziskovalkam, raziskovalcem in vsem, ki se ukvarjajo s komuniciranjem znanosti, je v resnici uporabna za vsakogar, ki bi želel izboljšati svoje pisanje, govorjenje in javno nastopanje tudi o drugih temah.
Hvala tudi Patriciji Fašalek za spremno besedo in vse delo pri nastajanju knjige, Tinci Lukan za recenzijo ter Kristini Hoffmann za ilustracije.
Za pokušino pa kar začetek prvega poglavja:
Znanstvenice in znanstveniki pogosto najbolj jasno in prepričljivo govorimo takrat, ko svoje delo razlagamo sproščeno, brez občutka, da moramo nastopati kot uradni predstavniki znanosti. Ko prijatelju ob kavi razlagamo, zakaj nas je neko odkritje presenetilo, kaj nas pri raziskavi bega ali zakaj je neki rezultat pomemben, pogosto govorimo živo in razumljivo. Vemo, kje začeti, kaj poudariti in kako sogovornika pripeljati do bistva. A ko isto zgodbo prenesemo v predavalnico, v sporočilo za javnost ali poljudni članek, se nekaj spremeni. Naravni pripovedovalec v nas pogosto utihne, na njegovo mesto pa stopi notranji recenzent.
Ta notranji recenzent je strog, previden in pogosto dolgočasen. Od nas zahteva, da vsako misel zavarujemo z dodatnim pojasnilom, vsako trditev obdamo z varovalkami in vsak stavek zapišemo tako, da nam ga ne bo mogel nihče očitati. Namesto žive pripovedi začnemo nizati dejstva, definicije in formule. Stavki se podaljšajo, misli postanejo nepregledne, besedilo se napolni s pasivnimi konstrukcijami in nenadoma zveni suhoparno, čeprav je tema sama po sebi izjemno zanimiva. Nekdo, ki je še uro prej prijateljem z navdušenjem razlagal o svojem delu, se pred širšim občinstvom pogosto spremeni v govorca, ki zgolj našteva podatke.
Težava ni v tem, da je notranji recenzent odveč. Brez njega bi komuniciranje znanosti hitro zdrsnilo v pretiravanje, površnost ali zapeljivo, a napačno poenostavljanje. Težava nastane, ko recenzent prevzame vlogo pripovedovalca. Njegova naloga ni, da vodi zgodbo, temveč da jo preverja. Dobro komuniciranje znanosti zato ne pomeni, da se odpovemo natančnosti, previdnosti in dvomu, ampak da jih v sporočilo vključimo tako, da občinstvu pomagajo razumeti, ne pa da ga od razumevanja odvrnejo.
Povezava do brezplačne knjige:
https://t.co/EqFJ3NBCVj
48 370 EU residents died as a result of intentional self-harm in 2023.
Highest number of deaths by suicide per 100 000 residents in:
🇱🇹Lithuania (18.8)
🇸🇮Slovenia (16.4)
Lowest in:
🇨🇾Cyprus (3.5)
🇬🇷Greece (4.3)
Read more 👉https://t.co/wogXbXQwnT
#WorldSuicidePreventionDay
Parkour in your 60s and 70s? Why not? 💪
These seniors in Singapore are proving that movement doesn't have an age limit.
Through adapted parkour classes, they're building strength, agility and confidence - one obstacle at a time.
🎧 https://t.co/vRkjVYkVT9
Navdih za podstran Ali je vroče? https://t.co/4IQ2uvqKUO smo dobili down under. Ko smo jim pred kratkim predstavili našo rešitev, so bili nad njo navdušeni, dali smo jih kar nekaj idej. V slogi je moč.
Oglejte si https://t.co/a0FEgPeHGb, kako je trenutno v 🇦🇺🇩🇪🇬🇧in pri nas.
Še ena sramota za Ne- @delo z navajanjem lažnih novic glede povečanega števila splavov zaradi cepljenja proti COVID19. Več resnih medicinskih študij je pokazalo, da delež spontanih splavov ni povečan. Navajanje objav na družbenih omrežjih kot vir je povsem neprofesionalno.