Knjižnica Jurija Borešiča

Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik, ustanovljena leta 1639 / Jurij Borešič's Parish Library, est. 1639

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Župnija jo je izdala na mali šmaren leta 1974, ko so slovesno blagoslovili zvonove.
Ker so ob knjižnih virih pomemben zgodovinski vir tudi spominske podobice,
bo tudi letošnja, skupaj s tisto izpred 52 let, naslednjim rodovom pričala o pomembnih prelomnicah našega svetišča.

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Ob blagoslovu fasade in zidaka svetih vrat je župnija Malečnik izdala spominsko podobico, ki so jo romarji prejeli 8. septembra ob zaključku slovesne svete maše.
Iz župnijskega arhiva pa vam predstavljamo še eno, ki prav tako v ospredje postavlja Marijino svetišče na Gorci.🧵

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

in je bilo v veliko pomoč pri spremljanju same slovesnosti.

Dva izvoda za našo župnijo in kraj pomembnega priročnika hranimo v župnijski knjižnici.

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Naša župnija je ob obisku kardinala Rolandasa Makrickasa in njegovem vodenju svete maše izdala knjižico Praznična sveta maša in blagoslov prenovljene fasade, spominske plošče ter zidaka svetih vrat v Marijinem svetišču na Gorci v Malečniku: vodi kardinal Rolandas Makrickas, 🧵

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

nadduhovnik papeške bazilike Marije Velike: Marijino rojstvo, 8. september 2026.

Vsebino liturgičnega priročnika – praznične svete maše – je zbral in uredil naš gospod župnik dr. Sebastijan Valentan. Besedilo je zapisano v italijanskem in slovenskem jeziku

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Za to priložnost je takratni župnik Matej Štrakl izdal in založil posebno knjižico o Devici Mariji na Gorci.

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Znamenite slovesnosti na Gorci –  povzeto iz knjižice Mati Božja na Gorci pri sv. Petru pri Mariboru, sestavil Alojzij Žalar; Maribor, 1991.
Med znamenitimi slovesnostmi v čast malega šmarna, in našega svetišča v preteklosti vsekakor izstopa dogodek na Gorci iz leta 1917. 🧵

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

7., 8., in 9. septembra tega leta je na Gorci potekala veličastna tridnevnica v čast 400-letnega jubileja svetišča. Od blizu in daleč so se zbirale ogromne množice romarjev, bolj oddaljeni večinoma v procesijah.

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Ako jo obiščeš, bode ti oko in srce pravilo, da sem prej premalo nego preveč o njej povedal.«
📸 Jure Kralj

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

O skrbi častnega kanonika Marka Glaserja za Marijino svetišče na Gorci v Malečniku iz knjige 𝐙𝐦𝐚𝐳𝐞𝐤, 𝐅𝐫𝐚𝐧𝐜𝐞: 𝐅𝐚𝐫𝐚 𝐬𝐯. 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐚 𝐩𝐫𝐢 𝐌𝐚𝐫𝐢𝐛𝐨𝐫𝐮: 𝐤𝐫𝐚𝐣𝐞𝐩𝐢𝐬𝐧𝐨-𝐳𝐠𝐨𝐝𝐨𝐯𝐢𝐧𝐬𝐤𝐞 č𝐫𝐭𝐢𝐜𝐞; 𝐌𝐚𝐫𝐢𝐛𝐨𝐫 𝟏𝟖𝟕𝟗, 𝐬𝐭𝐫. 𝟐𝟗. 🧵

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Celotno poglavje 𝐏𝐨𝐝𝐝𝐫𝐮ž𝐧𝐢𝐜𝐚 𝐃𝐞𝐯𝐢𝐜𝐞 𝐌𝐚𝐫𝐢𝐣𝐞 𝐧𝐚 „𝐆𝐨𝐫𝐢", 𝐬𝐭𝐫. 𝟐𝟒 𝐝𝐨 𝟑𝟎, pa je avtor zaključil z besedami: »To je kratka črtica o "Gorski cerkvi Matere Božje", ktera se v vsakem obziru sme meriti z najlepšimi v našej vladikovini.

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Nad to podobo je slika Vnebovzetja Marijinega (nekak posnetek Rafaelove slike v Vatikanu). Apostoli so zbrani okoli groba, ki je poln cvetlic, v oblakih pa je Marija. Ob straneh sta lesena kipa: sv. Frančišek Asiški in Frančišek Ksaverij, višje pa sv. Peter in sv. Janez Nep."

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

🖼️ Na vrhu Antonovega oltarja v Marijino svetišče na Gorci v Malečniku je podoba Marijinega vnebovzetja.
O oltarju in sliki v njem je v knjigi 𝐃𝐞𝐯𝐢𝐜𝐚 𝐌𝐚𝐫𝐢𝐣𝐚 𝐧𝐚 𝐆𝐨𝐫𝐢 𝐩𝐫𝐢 𝐒𝐯. 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐮 𝐛𝐥𝐢𝐳𝐮 𝐌𝐚𝐫𝐢𝐛𝐨𝐫𝐚 župnik Matej Štrakl leta 1917 zapisal:🧵

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Izdelal jo je Gradčan Karol Amon l. 1830, ki je dne 7. oktobra l. 1843 umrl na Gori pri cerkvi in je tam pokopan. Prišel je slikat zidanih kapelic križevega pota, pa ga je zadela kap, predenj je začel delo.

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Biografija 𝐛𝐥𝐚ž𝐞𝐧𝐞 𝐌𝐚𝐫𝐢𝐣𝐞 𝐂𝐞𝐥𝐢𝐧𝐚 je na razpolago v naši knjižnici in jo ponujamo v branje.

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Leta 2023 je samostan Brezmadežne sester klaris, Nazarje, izdal knjigo z naslovom 𝐁𝐥𝐚ž𝐞𝐧𝐚 𝐌𝐚𝐫𝐢𝐣𝐚 𝐂𝐞𝐥𝐢𝐧𝐚: 𝐔𝐛𝐨š𝐭𝐯𝐨 𝐢𝐧 𝐯𝐞𝐬𝐞𝐥𝐣𝐞. Napisala jo je francoska avtorica 𝐃𝐚𝐧𝐢𝐞𝐥𝐞 𝐆𝐚𝐭𝐭𝐢. 🧵

[Knjižnica Jurija Borešiča @kjb_malecnik]

Njej se je z vsem zaupanjem priporočila in se zaobljubila, da bo šla v isti samostan kot ona, če ozdravi. To se je res zgodilo, ozdravela je in leta 1978 v Nazarjah s še dvema sestrama ustanovila samostan klaris ter s tem pripomogla k vrnitvi sester klaris v Slovenijo.