🇳🇴Vedno si dopovedujemo, da je Norveška boljša od nas , ker je bogata z nafto. Motimo se. Bogata je zato, ker razmišlja drugače. In prav ta način razmišljanja je edino, kar nam v resnici manjka, da bi ji bili podobni. Naj razložim.
Norveška je ena tistih držav, ki se na seznamih najbogatejših držav sveta venomer uvrščajo na sam vrh. A ko prideš sem, te ne prevzame denar. Prevzame te nekaj drugega. Prevzame te občutek, da je nekdo sedel in premislil vsak korak, ki ga narediš čez dan, in potem vse odvečne pobrisal.
Ustavim se na bencinski črpalki. Ni zaslona s petnajstimi pod meniji. Ni kartice zvestobe. Ni vprašanja, ali želim vrečko, hrenovko in srečo v žrebu. Prisloniš kartico ali telefon k točilki in gorivo steče. Brez enega samega klika. Kot da bi se nekdo vprašal, kateri koraki so pri točenju goriva sploh potrebni, in vse ostale vrgel v smeti.
Prideš v kamp. Ni recepcije, ni obrazcev, ni gospe, ki v zvezku išče tvojo rezervacijo. Prisloniš kartico, dobiš številko, vstopiš. Konec.
Norvežani so obsedeni z uporabniško izkušnjo. Ne z lepoto, ne s statusom, ne s tem, da je videti drago. Obsedeni so s tem, da iz vsakega procesa odstranijo odvečen korak. Cel narod razmišlja kot oblikovalec uporabniške izkušnje , ki mu vsak nepotreben klik povzroča fizično bolečino.
In prav zato so preklopili na elektriko pri avtomobilih. Ne zaradi planeta, ne zaradi Bruslja. Elektrika je preprosto zmagala test uporabniške izkušnje. Manj korakov, manj servisa, manj drame. Zato so januarja na vsej Norveškem prodali sedem novih bencinarjev. Sedem. Ne sedem tisoč. 97 odstotkov novih avtomobilov je električnih.
Prevozil sem 2000 kilometrov njihovih cest in šele zdaj mi je nekaj postalo jasno. Najvišja omejitev na avtocesti je 110. Večinoma voziš 80, kje na res urejeni cesti morda 90. Prvi dan sem godrnjal kot pravi Slovenec. Kam se pa vsem tako mudi. Potem pa dojameš, da se nikamor ne mudi in da je prav to poanta. Norvežan je iz vožnje odstranil odvečen korak, ki mu doma rečemo adrenalin. Avto ni oder za dokazovanje, ampak orodje, ki te pripelje od točke A do točke B. Brez prehitevanj, brez trobljenja, brez tekmovanja, čigav je večji. Brez prehitevanj. Brez hupanja. Brez enega zastoja.
In rezultat? Po podatkih Mednarodnega transportnega foruma ima Norveška že skoraj desetletje zapored najnižje število smrtnih žrtev na cesti na prebivalca med vsemi razvitimi državami. Ne zato, ker bi imeli boljše avte. Ampak ker so se odpovedali nepotrebni hitrosti prav tako, kot so se odpovedali nepotrebnemu kliku na črpalki. Manj korakov. Manj mrtvih.
Ta obsedenost s preprostostjo se vidi celo v njihovih hišah. Norveška hiša se z naravo ne prepira. Ne postavi se na vrh hriba, da bi ga premagala. Uleže se vanj. Les, steklo, nizka streha, nič odvečnega. Hiša ni spomenik lastnikovemu egu, ampak del pokrajine. Kot da bi bila tam že prej kot lastnik.
In tu pride tisto, kar bi si moral Slovenec prepisati v beležko. Na Norveškem imajo pravico, ki ji rečejo allemannsretten. Pravico vsakogar, da hodi po naravi, da prespi pod milim nebom, da postavi šotor, ne da bi ga kdo preganjal. Divji kamp tam ni prekršek. Je pravica.
Pri nas te za isti šotor ob jezeru čaka inšpektor in kazen. Logika je butalska in preprosta. Državljanu ne zaupamo, zato ga kaznujemo, še preden sploh kaj naredi.
In prav tu je paradoks, ki ga doma nikoli ne bomo razumeli. Norvežan za seboj ne pusti smeti. Ne zato, ker ga nekdo gleda. Ampak ker se v naravi počuti kot doma, doma pa ne razmetavaš smeti po dnevni sobi. Ko človeku naravo zaupaš, jo začne varovati. Ko ga za vsak korak kaznuješ, jo začne sovražiti.
Mi smo prepričani, da red pomeni več pravil, več tabel, več prepovedi, več kazni. Norvežani so nas prehiteli z ravno obratno logiko. Manj korakov. Več zaupanja. In naenkrat vse deluje.
🇸🇮🇺🇦 Predsednik vlade @JJansaSDS je po zaključku zasedanja posnel intervju z @MaxOKlymenko.
Klymenko je uvrščen na seznam revije Forbes 30 najbolj perspektivnih mladih posameznikov v Evropi. Leta 2025 je postal član NATO Youth Advisory Board, mladinskega posvetovalnega odbora zveze NATO.
Na socialnih omrežjih mu sledi več milijonov ljudi.
4 leta. Toliko časa je Robert Golob potreboval, da je dokazal nekaj, kar so trezni opazovalci slutili že na startu — človek se je v politiko priselil tako, kot bi po pomoti stopil v pilotsko kabino Airbusa, ko je iskal stranišče. Najprej je presenečeno gledal po inštrumentih, potem se je delal, da pristaja, na koncu pa državo enostavno parkiral na Lošinju in šel jest ribe. Tisti vegan, ki je vegan samo, ko ga snema kamera. Logično.
Številke so brutalne in jih ne bo nihče sprejel: primanjkljaj se je v deležu BDP povečal z 0,9 odstotka leta 2024 na 2,5 odstotka v 2025, izdatki za zaposlene v javnem sektorju so zrasli za 15 odstotkov, prihodki pa le za 6,3 odstotka. Povprečna čakalna doba za novo koleno z redno napotnico — 664 dni. Skoraj dve leti. Medtem ko ljudje samoplačniško podpirajo tisti sistem, za katerega obvezno plačujejo, je premier manjkal na neformalnem vrhu EU na Cipru, kjer so razpravljali o večletni finančni perspektivi 2028–2034 in 90-milijardnem posojilu Ukrajini. V predoru je očitno res noč najtemnejša — še posebej, kadar prižge luč Tina v Strunjanu.
Zdaj, ko so volivci 22. marca koaliciji odščipnili 13 mandatov, se Svoboda vede kot gost na poroki, ki ne razume, da je torta pojedena, luči ugasnile in DJ že odšel domov. Klakočar Zupančič je iz stranke izstopila, Pirc Musar tehta kombinacije kot da igra šah na taborjenju, Golob pa molči — v parlamentu ni spregovoril niti ene besede od konstitutivne seje. Zen mojster bi mu ploskal. Davkoplačevalec malo manj.
Naj povem po domače: tega ni dovolj samo izvoliti iz parlamenta. Ideološko jedro Svobode in Levice — tisto, ki še vedno verjame, da socialistična ambulanta iz leta 1962 z minus 5 % BDP primanjkljaja predstavlja »napredno družbo« — bi se moralo končno soočiti s preprosto resnico: politika brez kalkulatorja je hobi, ne državotvorje. Bonbon bajadera je še vedno čokolada, ampak nihče se več ne sprašuje, zakaj nam je nekoč dišala.
Potrebno je iti na predčasne volitve, ter Goloba, Svobodo … in pa tudi Levico vreči iz parlamenta. Za vedno!
Šolstvo je treba lustrirati! Za veliko noč, največji krščanski praznik, smo od nove učiteljice 5. razreda dobili izjemno veliko domače naloge. To se mi zdi, glede na to, da smo doma na vasi, precej predrzna in nekulturna poteza. Malo me mika, da bi se po praznikih z njo usedel in jo podučil o tem, kako ta praznik pravzaprav poteka in čemu je namenjen. To je namreč stvar splošne razgledanosti – daleč od formalne izobrazbe. Dejansko ta čas ni namenjen utrjevanju snovi z »delovnimi listi«. In seveda v resnici niti slučajno ni namenjen reševanju serije nalog samo zato, ker smo v ponedeljek prosti. To kaže na izjemno pomanjkanje kulturnega čuta v prosveti in na neki način na nestrpnost do kulturnih razlik v okolju, ki je primarno in večinsko katoliško. Samo povem. Šolski sistem potrebuje resno prevetritev in ponovni zagon.
Takole, nisem tega najavil pred volitvami, da ne bi bil kriv za poraze.
Sedaj pa je čas, da najavim desno konservativno gibanje na temeljih misleca Roger Vernon Scrutona. Prvi cilji:
- boj proti korupciji
- boj za znižanje davkov (višji davki = več korupcije)
- boj za suverenost ter samostojnost Slovenije, proti LGTB in woke norostim, ki nam jih vsiljuje Bruselj ter nemška EPP. In jim slepo sledijo VSE slovenske stranke.
- boj proti fašizmu, nacizmu, komunizmu, gnilemu globalizmu ter nemški nadvladi.
- boj proti ilegalnim migracijam.
- povezovanje s podobno mislečimi zunaj Slovenije.
- cilj, oblast mladim, sposobnim ter delovnim, ki bodo Slovenijo zopet postavili na prvo mesto po razvitosti med vsemi državami, ki sta jih teptala Stalin in Tito.
Za začetek bodi dovolj.
Jap ... s presežnimi žetoni ... bomo počeli točno to. Načrtno bomo rovarili v nedogled po bazah podatkov, kupili vse podatke, kar se jih da, in naredili izjemno resen megagraf finančnih tokov, ki bo tako transparenten, da že danes vem, da bom moral imeti varovanje. Ampak sedaj gre za Slovenijo. Na žalost. Politika se ne bo sama od sebe resetirala. Ponastavi jo lahko le narod z informacijami.
SOVA je izvedela, da Izraelci hodijo v Slovenijo tako, da nadzira glavno opozicijsko stranko, kar je nezakonito. Nika in Muki sta izvedela od Sove. Vlada se je odzvala tako, da se ni pridružila tožbi proti Izraelu. Izrael se je javno zahvalil. Potegnite že glave iz riti. #22marec
Iskreno se vprašajte: ali v Sloveniji živimo slabše zaradi tistih, ki kradejo, ali zaradi tistih, ki krajo razkrijejo?
Če boste v nedeljo ostali doma, vas verjetno na naslednje volitve ne bodo niti več povabili. Bodo vse uredili tisti iz ozadja za 10 %.