@strankaSDS Pa še to. KARKOLI boste naredili, bodo levičarji, sindikati, nevladniki VEDNO proti, RTV+POP bosta pa njihovi zvočniki in glavni izpraševalci
@IgorPribac In spet so levičarji en fikcijski scenarij spisali. Sedaj posvečeni v njega verjamejo kot sveto resnico in bodo to lajnali nadajnih n-let. Poznamo metode Gramschija in njegovih ideoloških naslednikov. Ne pali, dragi moji. Ne pali, pa če kolesarite na Vršič in nazaj brez zavor.
@vespasji Desna sekta zna vsaj zagovarjati svoj pogled. Leva sekta pa ne zna niti zakaj so nižji davki slabi/visoki davki dobri za delavce, katere zastopa. Pa še bi se našlo,.....
@FranciKek Franci, koliko časa ste si ponosni nasledniki rezervirali na to temo? Ni važno kam ladja pluje, važno je, da se imete tisti na vrhu lepo, ane? Pa bom žleht, mogoce en mejčkan zadrogirani, opiti, kakšen tudi privezan, z zvezdo in Chejem v očeh, samo da je nam fajn.
Kronološka pot bolečega sestopa levice z oblasti gre nekako takole:
1. V tednu pred volitvam nevladniki v spregi z izbranimi mediji javnosti predstavijo polinformacije o obisku predstavnikov BlackCube na sedežu SDS in Janšo s politično interpretacijo dogodkov povežejo s posnetki na AntiCorruption2026, kjer cela Slovenija prvič vidi, da so za skledo špagetov rahlo okajene gospe pripravljene priznati in se celo pobahati, kako koruptivno deluje slovenski politični vrh. Isti dan na soočenju Golob Janšo obtoži veleizdaje. Mediji afero vlečejo do volitev, ankete pa zaznajo, da afera koristi Svobodi, ki do petka narašča in prehiti SDS. Večina mnenjskih strokovnjakov oceni, da je afera SDS odnesla zmago.
2. Robert Golob slavi zelo tesno relativno zmago nad SDS, oceni, da so državljanke in državljani "povedali svoje" in napove sestavo vlade. Na pogovore povabi vse stranke, SDS, za katero je volilo 300 tisoč ljudi, izključi kot "nedemokratično silo."
3. Robert Golob ne razume, da ni več 2022, da je leva sredina volitve izgubila, in da se bo moral letos s potencialnimi partnerji pogajati o vsebini. Novinarjem ne daje izjav, snema se za Instagram, na katerem razlaga, kako mu gre sestavljanje vlade, pri čemer navaja neresnice in s tem ujezi Demokrate, ki se umikajo iz pogajanj. Franc Križan javno pove, da jih Svoboda ni jemala resno. Da so jeziček na tehtnici in da imajo pogajalsko moč, neizkušeni Golob ne želi priznati niti Resnici. Podcenjevanje mu spodleti.
4. Robert Golob zdaj sestavlja vlado narodne enotnosti (brez SDS s 300.000 volivci). Nsi mu da košarico, začne se blatenje krščanskih demokratov s pomočjo izbranih medijev
5. Volitve predsednika DZ nakažejo, da se je oblikovala druga večina. Svoboda z vsemi topovi udari po Stevanoviću, ki ga je še nekaj dni prej videla kot zunajkoalicijskega partnerja. Lansirane so obtožbe o "volilnih prevarah", ki se v spregi z nevladniki in izbranimi mediji, tudi javno RTV, prodajajo javnosti. Ob tem so vzpostavljeni že videni dvojni standardi. Da bi bilo sodelovanje z Golobom tako za Resnico kot Demokrate prav tako "prevara", molčijo.
6. Sekretar Svobode Grah toči solze v medijih in razkriva vsebino zaprtih pogovorov z Resnico in Demokrati ter s tem dokončno zapre vsa vrata za medsebojno zaupanje.
7. Sredinski steber pripravi in vloži interventni zakon, nova opozicija s pomočjo sindikatov in medijev lansira kampanjo, kako je "slab". Zbirajo se podpisi za referendum. Nevladnik Muki javno linča poslance Demokratov in Resnice.
8. V dneh zbiranja podpisov za Janševo mandatarstvo poslanci Demokratov in Resnice dobivajo nespodobne ponudbe za prestop na levi pol. Omenja se sedemmestne številke. Ponudbe se spreminjajo v grožnje z odvzemom poslov. Pomagajo tudi mediji. Samo Meta Roglič z N1 sama napiše vsaj 3 članke o poslancu Potniku, ki da ima težave z Janševo vlado. Izkaže se, da je šlo bolj za želje kot realnost.
9. Globoka država se v popolnosti aktivira: za vsako ceno je potrebno preprečiti Janševo vlado. Dan pred vložitvijo podpisov Svoboda lansira zgodbo o tehničnem mandatarju, ki jo podkrepi tudi predsednica Pirc Musar. Golob poziva k posluhu vse demokratične sile, "predvsem Janeza Janšo". Golob SDS torej pet pred dvanajsto prvič priznava, da je demokratična sila. Janšev odgovor je jasen: imamo večino, opozicijo bomo povabili k tvornemu sodelovanju.
10. Po vseh spodletelih poskusih, ko niso bili uspešni ne zmerljivke, medijski in nevladniški linč, pritiski in poskupovanja, gre politična levica očitno v koordinirani akciji s predsednikom US Rokom Čeferinom v zadnji brezkompromisen poskus. Razveljaviti volitve, izvesti neke vrste državni udar in s tem iz Slovenije dokončno narediti banana republiko.
Če zaključim: Demokracija deluje v državah, kjer se oblast menja. Levica pa v spregi z nevladniki kot demokracijo razume samo levico na oblasti. Dogajanje zadnjih dveh mesecev je dokaz, da imajo nekateri z razumevanjem demokracije hude težave.
💰Sedemmestne številke. Ne za prestop Ronalda, ampak – po besedah Katje Kokot – za en sam poslanski glas v našem parlamentu. In od kod ta denar? Iz podjetij, kjer je država solastnik. Torej, če prav razumem: z vašim in mojim denarjem lokalna omrežja kupujejo naše poslance, da bodo lahko še naprej nemoteno kradla naš denar. Fascinantno. Če to ni učbeniška definicija "kraške vrtače republike", kjer sredstva preprosto poniknejo v temo, potem ne vem, kaj je.
V tej tragikomediji, polni epskih nesposobnežev in kimavcev, pa se je pojavil en sam nepričakovan lik z zdravo kmečko pametjo. Zoran Stevanović. Bivši policaj, zdaj predsednik DZ. Kaj je naredil? Deset dni je opozarjal na ta absurd, potem pa zbral izjave svojih poslancev, jih lepo zapakiral v kuverto in jo nesel naravnost na tožilstvo. Brez javnega linča, brez metanja imen medijem.
Zakaj? Ker za razliko od salonskih teoretikov tip očitno razume, kako naša država deluje. Če imena in zneske poveš na televiziji, bodo dragi odvetniki izbrisali dokaze in priče še preden se odvrtijo večerna poročila, zadeva pa bo padla na sodišču zaradi "proceduralnih napak". Naredil je edino logično stvar – držal jezik za zobmi in papirje predal tistim, ki bi morali opraviti svoje delo.
In tukaj pridemo do prave ironije. Kaj je vmes delala naša vrla policija? Deset dni so tuhtali! Deset dni so poslušali medije.
Ko pa se pred celo nacijo debatira o milijonskem kupovanju države, pa NPU in policija mrtvo-hladno gledata v zrak, dokler jima Stevanović dobesedno ne prinese kuverte na mizo.
Stevanović je v tej zgodbi izpadel kot edini odrasel v peskovniku polnem otrok, ki se igrajo z našo prihodnostjo.
Še vedno stavim rundo najboljšega craft piva, da se bo vse skupaj na tožilstvu končalo s klasičnim slovenskim birokratskim refrenom: "Žal nismo zbrali dovolj dokazov." Ampak hej, v državi, ki je postala zgolj slabo varovana infrastruktura za mafijska omrežja, si človek, ki poskuša zadeve reševati by the book, zasluži vsaj iskren aplavz.
👉 V zadnji #UraResnice sem nekajkrat uporabil pojem “Gramscijeva hegemonska struktura”.
V pogovorih po oddaji mi je mnogo sogovornikov omenilo, da itak večina niti ne ve, za kaj gre, ker Gramscija itak nihče ni bral. 😁🤷♂️
Antonio Gramsci (umrl l.1937) je bil 🇮🇹 (zelo vpliven) komunist, ki je zapisal, da prava oblast ni v parlamentu ali vojski, temveč v glavah ljudi.
To je poimenoval kulturna hegemonija.
V praksi to pomeni, da vladajoči razred (takrat buržoazija, danes leva elita) ne potrebuje tankov, da obdrži moč.
Dovolj je, da nadzoruje:
• medije (kaj se sme povedati),
• šolstvo in univerze (kaj se uči),
• kulturo in umetnost (kaj je »napredno«),
• nevladnike in sindikate (kdo je »družba«),
• jezik (kdo definira »dobro« in »slabo«).
Ko ti nadzoruješ, kaj večina sprejema kot »normalno«, »pošteno« in »napredno«,
ti ni treba zmagati na volitvah.
Nasprotnike lahko razglasiš za »grožnjo demokraciji«, še preden sploh začnejo vladati.
Zato v Sloveniji vidimo točno to: sindikati, nevladniki, RTV, akademija in »Glas ljudstva« niso naključni protestniki.
So vojaška enota hegemonske infrastrukture.
Gradili so jo desetletja.
Zato tako panično napadajo zakon, ki znižuje DDV na kruh – ker jim grozi, da bodo izgubili nadzor nad miselnostjo ljudi.
Kako globoko je ta virus sedel v slovenske ljudi je dobro vidno v prepričevanju drugih:
- da znižan davek ne bo vplival na cene (mogoče da ali ne, višji pa zagotovo da)
- da raje več plačujejo, pa so vsaj storitve (zdravstvo, šolstvo …) brezplačne. Khm … plačuješ = brezplačno?
Volitve so več ali manj teater.
Resnična oblast je v institucijah, ki jih levica še vedno drži.
Ustavno sodišče je jedro tega sistema in to bomo v prihajajočem obdobju desne vlade še kako dojeli in razumeli.
#my50c
🖕 Če kdo misli, da slovenska politika ni zgolj slabo režirana epizoda Butal, naj samo pogleda jutrišnji tajming Ustavnega sodišča.
Po več kot dveh letih absolutnega molka in gledanja v zrak se bodo naši vrli ustavni sodniki jutri čudežno zganili in odločali o tistem znamenitem Golobovem zakonu o RTV. Zakaj ravno zdaj? Ker se na radarju ponovno riše Janševa vlada. In bog ne daj, da bi desnica dobila v roke popolnoma enako orodje, s katerim sta si Levica in Svoboda na nacionalki izvedla svojo brutalno "depolitizacijo".
To je približno tako, kot da bi sosedu ukradel avto, se z njim veselo vozil dve leti, noč pred prihodom policije pa bi ga zažgal na dvorišču in rekel: "Veste, ta avto ni bil tehnično izpraven, moral sem zaščititi javni interes!"
Faza 1: Sistem razstaviš in si ga pravno prilagodiš, da ustreza tvoji agendi.
Faza 2: Ko veš, da izgubljaš oblast, ugotoviš, da je tvoj lasten sistem nenadoma grozno protiustaven.
To sploh ni več država, to je peskovnik za ljudi z resno pomanjkljivim IQ-jem in popolno odsotnostjo osnovne morale. Organiziran kriminal ob odhodu z oblasti očitno ne opleta samo z repom, ampak zraven panično uničuje še dokaze in briše sledi.
Absolutna tragikomedija. Levičarji so s svojimi manipulacijami tako neverjetno predvidljivi, da bi njihov naslednji korak lahko izračunal že pokvarjen žepni kalkulator. Mi bomo pa zato še naprej solidarno in neumno plačevali tisti prispevek za RTV, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača.
Moja projekcija, pa da vidimo. Vzemite si kokice. 🍿
🤯 Operacija »Vse, samo Janša ne« ...
Začnimo z osnovnim slovenskim paradoksom: stranka, ki je obljubila, da bo »storila vse, da prepreči vlado Janeza Janše«, to obljubo zdaj izpolnjuje z ustavnopravnimi manevri. V Butalah bi temu rekli »demokratični inženiring«. Drugod po Evropi ima ta postopek nekoliko bolj nerodno ime, ki pa ga raje ne izgovorim. Pa ga vseeno bom – državni udar.
Pa pojdimo lepo po vrsti.
Pred volitvami priročni mikrofoni posnamejo simpatične večerne klepete naših najljubših oseb iz vladnega kroga – Vukovićeve, Švarc Pipanove, Zidar Klemenčičeve, Bešiča Loredana in Oberstarja. Razlagajo, kako se v Sloveniji v resnici sklepajo posli: deset odstotkov tukaj, koncesija za 15.000 evrov tam, »Janković ima svojih 10 % in to je to«. Forenzična analiza potrdi 99-odstotno avtentičnost. V normalni državi bi temu seveda sledili odstopi in obiski tožilstva. Pri nas pa imamo precej bolj iznajdljivo rešitev – ne ukvarjamo se z vsebino, ampak raje iščemo, kdo je vse skupaj posnel.
Zdaj pa še pogled na koledar, ki je v politiki običajno najnedolžnejši dokument, dokler ga ne pogledaš dvakrat. Sredina marca: posnetki kapljajo v javnost, napovedanih jih je deset, vlada vre. V istih dneh vlada na hitro odstopi od pridružitve k tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred haaškim sodiščem – kljub večmesečnemu moraliziranju Tanje Fajon o Srebrenici. Po tej odločitvi se objave posnetkov ... kakšno presenečenje ... ustavijo. Hkrati vsi prsti naenkrat pokažejo proti izraelski družbi Black Cube. Lep cikel.
Tuje vmešavanje je seveda treba preiskati, to podpišem takoj. V osnovi vsi vemo, da gre za Mosad. Ampak logika, da »vsebina ne velja, če so pri posnetku sodelovali tujci«, ima hudo pomanjkljivost. Če ti tujec pove, da te žena vara, je glavni problem to, kar počne žena – in ne, od kod prihaja tisti, ki ti je prinesel novico.
Petek, 22. maj: rok za ustavno pritožbo. Vložila naj bi jo skupina nevladnikov, ki je po čistem naključju povsem usklajena s cilji stranke Gibanje Svoboda. Ta zahteva razveljavitev volitev, na katerih je SDS s partnerji zbrala 48 podpisov za mandatarja. Vsaj na papirju.
Predsednica republike je medtem Goloba in Janšo gostila na »pogovoru o tehničnem mandatarju«. Po slovensko: če demokratične volitve ne dajo želenega rezultata, naj državo dve leti vodi nekdo, ki je dovolj politično nevtralen, da bo vmes »popravil volilno zakonodajo«. V evropskih državah z urejeno politično kulturo se takšnim manevrom reče nekoliko drugače.
Vzporedno s tem Stevanović sejo o potrditvi mandatarja prestavi z 11. na 9. uro. Čemu takšna jutranja vnema v državi, kjer se vse začne šele po deseti? Najbrž zato, ker ustavna pritožba pride na vrsto isti dan. Naključje, seveda. V naši državi se takšna »naključja« serijsko dogajajo natanko takrat, ko je treba v zakulisju obrniti pravo politično kolesje.
Dvolični pa so tudi mediji. Ko je Janša opozoril, da se pripravlja »državni udar«, so levi mediji to označili za noro pretiravanje. Ko pa je novinar Janez Markeš v Delu pred kratkim pisal o tem, da desnica sestavlja vlado, je to isto situacijo opisal kot »popoln državni preobrat ali kar revolucijo«. Bralec naj sam presodi, katera ocena drži.
V naslednjih 48 urah bomo izvedeli, ali še vedno živimo v državi, kjer štetje glasov nekaj pomeni, ali pa smo Butale dokončno sprejeli za svoj uradni državni sistem. V tistih literarnih Butalah je za las sicer vedno uspelo, da je zdrava pamet premagala kreativno neumnost – vsaj enkrat na desetletje.
Zdaj bi bil skrajni čas za eno izmed teh redkih zmag.