Slovenski evropski poslanci @EPPGroup pozdravljamo projekt postavitve vseevropskega spomenika žrtvam totalitarnih režimov 20. stoletja v neposredni blizini Evropskega parlamenta. @vladaRS predlagamo, da projekt v okviru možnosti finančno podpre.
Fašizem, nacizem in komunizem - slovenski narod ima bolečo zgodovinsko izkušnjo s totalitarnimi režimi. Še vedno ostaja odprta rana povojnega komunističnega nasilja, množičnih izvensodnih pobojev in sistematičnega kršenja temeljnih človekovih pravic.
Zato imamo kot država posebno odgovornost, da podpiramo pobude, ki prispevajo k ohranjanju zgodovinskega spomina.
To the moon!!!🚀🌚
Today is the big day — SpaceX is going public. Here's where things stand right now:
The IPO basics: SpaceX priced its IPO Thursday night at $135 a share, offering 555.6 million shares to raise a record $75 billion
Hvala prof. dr. Dimitriju Ruplu @DimitrijRupel prvemu zunanjemu ministru 🇸🇮 za današnji obisk na @MZEZ_RS. Hvaležni smo za njegovo profesionalno delo pri vzpostavljanju države, in za njegova prizadevanja za priznanje samostojne države. Pustil je poseben pečat kot zunanji minister pri vodenju diplomacije in zastopanju 🇸🇮 na mednarodni ravni, posebej v času včlanjevanja v 🇪🇺 in @NATO . Njegovo življenjsko delo na področju zunanje politike in diplomacije, tako na akademski kot v aktivni diplomatski službi, je izjemno in neprecenljivo.
V pogovoru sva se strinjala, da so odnosi s sosedi, krepitev regionalnega sodelovanja v srednjeevropskem prostoru, močna vpetost 🇸🇮 v #EU & #NATO ter tesni transatlantski odnosi z #ZDA 🇺🇸 nepogrešljivi stebri uspešne zunanje politike Slovenije. @vladaRS
Pred časom sem odkril ta malo starejši intervju z njim in je odličen za obuditev spomina 🎙️
👉 https://t.co/yWzgabEoMO
Prof. dr. Dimitrij Rupel je človek, ki je Slovenijo postavil na zemljevid sveta. Kot prvi zunanji minister je zgradil temelje naše diplomacije — od osamosvojitve do vstopa v EU in NATO. Redki so, ki so tako globoko zaznamovali zunanjo politiko majhne države.
Prebojen komentar: @EdvardKadic v podkastu #UraResnice na @info360_si odpira tabu vprašanje: Ali je napočil čas za popolno odvezo odgovornosti za pretekla dejanja (abolicijo) Milana Kučana? 🔥
Celoten podkast: https://t.co/ZQfgtvcZS4
✍️ Podpisujem skupno izjavo: slovenski producenti AV vsebin
🚨 AIPA je bila izključena iz CISAC zaradi nespoštovanja mednarodnih standardov upravljanja in delitve sredstev imetnikom pravic – pod vodstvom Gregorja Štibernika in vodijo nadzora dramske igralke Maje Sever
🇪🇺 Slovenija že januarja prejela uradni opomin Evropske komisije zaradi neskladnosti našega avtorskega sistema. Grozi kazen do 1 milijon EUR.
📰 Našo skupno izjavo smo objavili na STA. Po nekaj urah je bila umaknjena – s pojasnilom, da ne izpolnjujemo splošnih pogojev🤣....a AIPA pa ne izpolnjuje mednarodnih spolšnih pogojev 🤣
Kdo si upa to objaviti?
❓ Javno pozivamo Urad RS za intelektualno lastnino (Karin Žvokelj), Ministrstvo za Gospodarstvo in Vlado RS: pojasnite, kako boste zaščitili imetnike pravic, saj smo ostali brez CISAC.
❓ In STA: Gre za oškodovanje javnega interesa, s tem pa pravico do obveščenosti!
@aipa_k@MGDS_gov@STA_novice@vladaRS@24UR@RTV_Slovenija@info360_si@SiolNEWS@BojanPozar@Delo@Dnevnik_si
👇 Celotna izjava:
Izključitev kolektivne organizacije AIPA iz mednarodne avtorske organizacije CISAC, je škandal brez primere in nov udarec slovenskemu avtorskemu pravu Slovenski filmski producenti, združeni v GIZ SNAVP in DAVP, z veliko zaskrbljenostjo spremljamo novico iz Pariza, da je bila slovenska kolektivna organizacija AIPA izključena iz CISAC, največjega svetovnega združenja (kolektivnih) organizacij avtorjev.
Gre za nov resen udarec slovenskemu sistemu avtorskega prava in mednarodnemu ugledu Republike Slovenije. Posebej zaskrbljujoče je, da je bila izključena organizacija, ki ji je Urad za intelektualno lastnino leta 2010 zajamčil monopolni položaj na področju kolektivnega upravljanja avdiovizualnih pravic, medtem ko je Republika Slovenija prav zaradi pomanjkljivosti svojega sistema kolektivnega upravljanja (zakonski monopol) že predmet uradnega opomina European Commission, zaradi katerega Sloveniji grozi lahko tudi milijon EUR kazni.
Izključitev AIPA iz CISAC predstavlja škandal brez primere v zgodovini slovenskega kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic. Še
posebej zaskrbljujoče je, da so slovenski producenti, avtorji in drugi imetniki pravic na avdiovizualnih delih na sporno poslovanje AIPA in na tveganja, nepravilnosti in nevarnost mednarodne izolacije AIPA opozarjali že več kot deset let. V tem obdobju je bilo na pristojne državne organe poslanih nešteto opozoril, pobud, prijav in pozivov k ukrepanju, vendar pristojni na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino ter na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport niso sprejeli učinkovitih ukrepov za zaščito interesov imetnikov pravic.
Posebej zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se je Republika Slovenija zaradi izključitve AIPA znašla v skupini držav, katerih avdiovizualne kolektivne
organizacije niso uspele izpolniti standardov in pogojev za članstvo v CISAC. Med organizacijami, ki so bile izključene iz CISAC, so bile poleg
slovenske AIPA tudi organizacije iz Namibia, Angola, Uganda in Tanzania. Dejstvo, da se je Slovenija na področju kolektivnega upravljanja
avdiovizualnih pravic znašla v takšni družbi, nikakor ne more biti v ponos državi članici Evropske unije, ki bi morala zagotavljati visoke standarde varstva avtorskih in sorodnih pravic ter učinkovito delovanje institucij, odgovornih za njihov nadzor. To predstavlja resno mednarodno blamažo.
Izključitev kolektivne organizacije AIPA iz mednarodne avtorske organizacije CISAC, je škandal brez primere in nov udarec slovenskemu avtorskemu pravu - O-STA slovenskega sistema kolektivnega upravljanja in nadzora nad avtorskimi pravicami ter dodaten dokaz, da so bila opozorila imetnikov pravic o nepravilnostih in neučinkovitosti AIPA več let neupravičeno prezrta.
Izključitev iz CISAC ima tudi zelo konkretne posledice. AIPA s tem izgublja dostop do ključnih mednarodnih mehanizmov sodelovanja in do
svetovnih podatkovnih baz avtorjev in del, ki predstavljajo enega od temeljev učinkovitega kolektivnega upravljanja pravic v mednarodnem okolju.
To odpira resna vprašanja o prihodnji sposobnosti organizacije za izvajanje nalog, zaradi katerih ji je bil podeljen privilegiran položaj na slovenskem
trgu kolektivnega upravljanja.
Še posebej zaskrbljujoče je, da je bila AIPA pod vodstvom Gregorja Štibernika izključena zaradi nespoštovanja mednarodnih standardov upravljanja kolektivnih organizacij ter standardov delitve zbranih sredstev imetnikom pravic. To pomeni, da organizacija ni uspela zagotoviti ravni
transparentnosti, odgovornosti in učinkovitosti, ki jo od svojih članic zahteva največje svetovno avtorsko združenje kolektivnih organizacij. Takšna
ugotovitev predstavlja izjemno resen opomin ne le za vodstvo AIPA, temveč tudi za pristojne državne organe, ki so njeno delovanje nadzirali.
Povsem alarmantno je dejstvo, da AIPA v več kot desetih letih delovanja ni uspela izpolniti standardov in kriterijev, ki jih za polnopravno mednarodno sodelovanje zahteva svetovna avtorska organizacija CISAC.
Danes, ko je AIPA izgubila članstvo v CISAC in s tem pomemben del svoje mednarodne legitimnosti ter operativne sposobnosti, se upravičeno postavlja vprašanje: zakaj pristojni organi več kot desetletje niso ukrepali, čeprav so bili na težave in posledice večkrat izrecno opozorjeni?
Zato javno pozivamo Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino pod vodstvom Karin Žvokelj, da nemudoma pojasni, kako bo ukrepal po tem dogodku in kako namerava zaščititi interese slovenskih avtorjev, producentov in drugih imetnikov pravic. Prav tako pričakujemo odziv pristojnega ministrstva glede odgovornosti za stanje, ki je pripeljalo do mednarodne izolacije organizacije, ki ima v Sloveniji monopolni oziroma
privilegirani položaj.
AIPA ni izgubila članstva v CISAC čez noč. Izključitev je posledica večletnega neukrepanja, za katerega morajo odgovornost prevzeti tako vodstvo AIPA kot tudi državni organi, ki so takšno stanje dopuščali. Slovenski avdiovizualni ustvarjalci, producenti in drugi imetniki pravic si zaslužijo odgovore, predvsem pa sistem kolektivnega upravljanja, ki bo deloval zakonito, transparentno, učinkovito in v skladu z evropskimi ter mednarodnimi
standardi.
GIZ SNAVP in DAVP
V imenu slovenskih filmskih producentov in drugih imetnikov avdiovizualnih pravic.
Gledam @PlanetTV in povem, kar bom povedal tudi, če bo kdaj prepovedano:
Vaški stražarji in Domobranci so bili pokončni in častni možje. To ni poveličevanje fašizma, ker niso bili fašisti. Bili so domoljubi. Pred komunističnim nasiljem so branili življenja Slovencev. Slava jim!