Retorika Inštituta 8.marec je postala neprebavljiva. Kako lahko nek zavod, ki naj bi se zavzemal za strpnost, določen del Slovenk in Slovencev označi za skrajneže??
Čas je, da temeljito preverimo, kam je šel denar iz GEN-i v času Roberta Goloba.
Celo nekdanja poslanka Svobode pove, da je prejšnji zakon ščitil Goloba.
‼️ Romuni so že začeli. Zdaj mora še Slovenija.
✅ V nedeljo obkroži - 4XZA
Nevladniki dobite letno 723 milijonov denarja davkoplačevalcev. 1% nenamenjene dohodnine znaša letno 10-12 milijonov. To je 1.5% dohodka NVO-jev. Torej to NI vaš edini denar. In če iz enega € naredite pet novih, potem pojasnite, kje so 3 milijarde in 616 000 €.
DOST JE!
#4xZa
Tole sem danes videl na X, se mi zdi zanimivo: "Zgodba se je začela pred 100 leti, v italijanski zaporniški celici. Leta 1926 je Mussolini dal aretirati 35-letnega sardinskega intelektualca. Na sojenju naj bi tožilec dejal: »Moramo preprečiti, da bi ti možgani delovali dvajset let.« Ime mu je bilo Antonio Gramsci.
Njegovi možgani niso nikoli nehali delovati. V zaporu je napolnil tisoče strani, ki so postale eno najvplivnejših političnih besedil 20. stoletja. Gramsci si je zastavil preprosto vprašanje. Zakaj je komunistična revolucija uspela v Rusiji, a propadla povsod na Zahodu?
Njegov odgovor: na Zahodu se oblast ne drži le z državo, policijo in vojsko. Drži se s kulturo. S tem, kar ljudje štejejo za normalno, očitno, »zdravorazumsko«. Temu pravi kulturna hegemonija.
Torej, da bi prevzel oblast, ni treba najprej zavzeti palače. Najprej je treba zavzeti duhove. Šole. Univerze. Časopise. Gledališče. Založništvo. Sodišča. To je »vojna položaja«: počasno osvajanje, institucijo za institucijo. Ko se kultura prevesi, politika sledi sama od sebe.
Štirideset let pozneje bo iz tega nemški aktivist Rudi Dutschke naredil slogan: dolgi pohod skozi institucije.
Zakaj so skoraj vsi umetniki levi? Igralci, pevci, profesorji, novinarji, dober del sodstva. Zakaj se je lahko država na volitvah obrnila desno, njena kultura pa vseeno govorila z enim samim glasom?
Odgovarjali so nam: »zato, ker so izobraženi ljudje levi.« Odgovor preprostejši. Gramsci je napisal recept in ta je bil uporabljen. Ko nadzoruješ, kdo dobi subvencijo, službo, dobro kritiko, nagrado, vabilo na televizijo, nadzoruješ, kaj postane »kultura«.
Ista uganka je obstajala na svetovni ravni. Zakaj so toliko držav v razvoju, zlasti v Latinski Ameriki, vedno znova izvolile socialistične ali radikalno leve vlade? Venezuela, Bolivija, Nikaragva, Argentina Kirchnerjevih, Kolumbija... Gospodarstvo se je sesulo, karteli so cveteli, kaos se je razširil. In vendar se je isti glas vračal.
Revščina ni bila nesreča sistema. Bila je volilno telo. Okoli njega pa cel ekosistem nevladnih organizacij, »neodvisnih« medijev in programov »civilne družbe«, ki so jih v veliki meri financirali s tujim denarjem."
Ne napadam kolegice @RosvitaP , ampak sprenevedanja je pa res dovolj. Tu je moj odgovor na https://t.co/DoWOp9opdA ;
Pomilovanje kolegice Peskove zavračam. Pričakujem profesionalno odgovornost.
Po štirih letih zamolčevanja in pristranskega poročanja RTV o sojenju Možina - Makarovič res niso problem moji »hitri prsti«. Draga sodelavka Rosvita sama priznava, da mi hiša ni stala ob strani in da o številnih sodnih obravnavah praktično ni poročala. Ko opozorim na konkreten primer takšnega ravnanja, pa začne pojasnjevati mojo stisko in svojo prizadetost. Vprašanja o poročanju ostanejo neodgovorjena.
Pomilovanje zavračam. Dobro vem, zakaj zahtevam sodno varstvo in zakaj nasprotujem prikrajanju vsebine tega spora. Voditeljica Odmevov zaradi javne kritike svojega dela ni postala žrtev te zgodbe, kot se sedaj skuša prikazati. Veljalo bi ohraniti občutek za razmerja: sam štiri leta prenašam posledice javnega sramotenja in zahtevam sodno varstvo (pravice na sodišču ne iščem zgolj zaradi sebe, ampak zaradi svobode novinarskega poklica in kulture komuniciranja), ob tem pa se soočam še z odnosom lastne medijske hiše. Peskova pa pač sooča zgolj z očitkom o nekorektnem poročanju, ki je dejstvo.
Zakaj so vsi mediji, tudi POP TV, Siol, Domovina, Planet TV, Info360, Nova24, N1 Slovenske novice, Delo ... zmogli korektno predstaviti dogajanje, RTV Slovenija pa ne? Mojo izjavo so imeli na voljo; tam sta bila snemalec in novinar TV Slovenija, vse je bilo, posneto in pripravljeno! Drugi so jo objavili, RTV je moje ključne argumente izpustila, cenzurirala, tudi mojo posneto izjavo. Govorimo o javni televiziji in njenem novinarju, napadenem zaradi oddaj Utrip in Pričevalci.
V napovedi Odmevov so gledalci iz ust voditeljice slišali, da Makarovičevo tožim za »domnevne razžalitve«, kar seveda ni res. Tožim jo zaradi razžalitve. Gledalci tu niso izvedeli, katere konkretne žalitve so predmet spora. »Svinja«, »zmene«, »izdajalec«, »jezik za zobe« so izginili iz predstavitve. Namesto njih je voditeljica Makarovičevi pripisala oznako »Lažina«, ki je v spornem besedilu sploh ni. Od kje in zakaj taka prizanesljivost do Makarovičeve in zakaj zavajanje javnosti? Tako je gledalec dobil popačeno predstavo o razlogih za mojo tožbo. Na to opozarja tudi Združenje novinarjev in publicistov. Gre za preverljivo vprašanje točnosti, ki ga ni mogoče odpraviti z razpravo o mojem razpoloženju.
Nisem pričakoval branja celotnega sramotilnega besedila, še manj privilegirane pozornosti. Pričakoval sem kratek, točen povzetek, končno tudi mojo izjavo, saj se znam braniti sam. Pa je bila cenzurirana, izločena. To je seveda tudi odgovornost urednika oddaje Aleša Maleriča, ki pravi, da se strinja z mano in me podpira, profesionalno pa, podobno kot Peskova, ne deluje. Razumi, kdor more. Seveda bi lahko bil tiho, ampak včasih je čas razločevanja in mislim, da je povsem prav, da povem, kako je v resnici bilo. Če gledalcu zamolčiš, kaj je predmet spora, prizadetemu novinarju vzameš besedo, posneto in pripravljeno..., - kaj si pravzaprav povedal? Včasih je bolje biti tiho kot povedati izkrivljeno informacijo.
Kolegica Rosvita pojasnjuje, da so žaljivke preveč odvratne, da bi jih ponovno brala. Toda njihova odvratnost je ključen del zgodbe in Odmevi so informativna oddaja za odrasle, ki gotovo ne plačujejo RTV zato, da bi jih obvarovala resnice o tematiki, o kateri poroča. Mogoče jih je navesti v nujnem obsegu ali njihov pomen zvesto povzeti. Ni pa jih mogoče nadomestiti z milejšo, izmišljeno različico. Za novico o slovesu nogometaša iz Sarajeva se je našel prostor; za nekaj besed, ki bi pojasnile bistvo te tožbe, očitno ne. Po štirih letih, da se razumemo, še vedno ne.
Kot upravičeno poudarja ZNP, javnosti ni treba čakati na sodbo, da bi izvedela, kaj je bilo dejansko izrečeno. O pravni odgovornosti odloča sodišče, medij pa mora pošteno predstaviti dejstva in stališča obeh strani. Tudi priporočilo Sveta Evrope o varnosti novinarjev opozarja na odgovornost javnih osebnosti pri spodkopavanju njihove integritete. Javno poniževanje novinarja in pozivanje k njegovemu molku zaslužita resno obravnavo, ne uredniškega zmanjševanja njune teže. Dobro, da so, po posredovanju vsaj minimalno objavili napad na novinarsko kolegico Saro Grobelšek. (No, če bi se kaj takega privoščil jaz, bi bila seveda to prva novica v TV Dnevniku z gostom in temo na dolgo in široko).
Posebej nenavadna je preobrazba, ki jo ponuja sklicevanje na delitev dela. Govorimo o ugledni, karizmatični in izkušeni novinarki, ki jo štejem med najboljše televizijske voditeljice, z veliko profesionalno avtoriteto, znanjem in vplivom. Ko je treba odgovarjati za izrečeno, pa naj bi se čez noč prelevila v nebogljeno bralko tujega besedila, skoraj v robota, ki ne odloča o ničemer in zato za nič ne odgovarja. No ja, prozorno. Ugled, izkušnje in karizma prinašajo tudi odgovornost. Ob opozorilu na netočnost od takšne sodelavke pričakujem, da jo bo pomagala razjasniti in popraviti. Imam pa podobno slabo izkušnjo te iste iz časa mitinga ZZB v Kopru pred leti. Tako da žal vem, o čem govorim. In kar sem napisal, je zelo milo rečeno.
Od kolegov ne pričakujem osebne naklonjenosti za moj primer (čeprav so tega v izobilju deležni drugi novinarji RTV za veliko manjše napade). Pričakujem zgolj profesionalno poročanje, kakršno so zmogli drugi mediji. Sama voditeljica prepoznava dolgoletno odpoved RTV v tej zadevi. Prav zato bi se morala zamisliti, kako je v petek tudi sama sodelovala pri nadaljevanju istega vzorca.
Žalostno je, da se je na koncu dolge prebavne verige pristranskosti in neprofesionalnosti RTV v primeru Možina - Makarovič znova znašla voditeljica Odmevov. V njenem odzivu prepoznavam isto obrambno držo kot pri vodstveni nomenklaturi: odgovornost je nekje drugje, problem pa postane človek, ki jo zahteva. Tako se sistemsko prikrajanje resnice nadaljuje, četudi njegovo nesprejemljivost njegovi udeleženci sami priznavajo.
Na mestu bi bila popravek in opravičilo. Dobili pa smo razlago o mojih stiskah in prizadeti voditeljici. Žal. Sam se nimam za žrtev, preprosto branim svoje dobro ime in opozarjam na meje osebnih napadov tudi na druge, zato so povsem deplasirani poskusi, da bi se kdorkoli v tej zgodbi, najmanj pa tisti, ki ni pošteno opravil svojega dela, predstavljal kot da se mu z omembo osnovnih dejstev dela krivica.
.@andrej_kosi : ⚠️ Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov ter temelji na pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
🇸🇮 O pogojih življenja v Sloveniji odločamo njeni državljani.
❗️ Tujci imajo legitimne pravice, ne pa pravice odločati o prihodnosti Slovenije.
4x ZA.
Razlika med navijači in huligani je ta, da navijači navijajo ZA svojo ekipo, huligani pa navijajo PROTI nasprotniku.
Levičarji se grejo dobesedno politični huliganizem. So huligani. A ste jih kdaj videli navijati za svoje ideje?? Vedno in samo proti. Kar je logično, ker njihove socialistične ideje niso uresničljive, so idiotske in na nivoju 5 letnega otroka in jih zato v resnici ne morejo podpirati.
Dokaz, samo poslušajte Meseca, ki zagovarja temelje levičarstva necenzurirano. To uspe voliti 5% kompletnih zgubljencev. Vse ostalo dobijo na negativnih čustvih, na nasprotovanju desnici, strašenju z Janšo in nasilju, skratka huliganstvu.
Razkrinkani. Ne bodite na strani huliganov in poražencev.