Galjeb

[Uroš Urbanija @UrosUrbanija]

Ko bi predsednica @nmusar obesila obe zastavi, Palestinsko in @Israel, bi morda še razumel gesto kot poziv k miru. Toda ko podpreš eno stran, podpreš pokol 7. 10. To pa je sramota in antisemitizem.

[Aleš Hojs @aleshojs]

Presstituti se sprašujejo zakaj je @vladaRS zamenjala nadzornike Borzena.O tem kako so več mio EUR posojali lobistom @strankaSD ,ki še danes niso vrnjeni,niso spraševali. Prav tako ne,zakaj si je direktorica (GEN kader)v dveh letih poleg plače izplačala 82.322 EUR nagrade.#bogati

[☃️Sergij☢️ @2021m2021]

Državljani sedaj čakamo razveljavitev več kot 500 novih zaposlitev v javnem sektorju v zadnjih dveh mesecih, ki so imele samo en cilj, da se najde služba članom Levice in Svobode.

Štromajer, Barbutovski, Milica Kotur, Cirmanova, Maja Tašner Vatovec...
https://t.co/oEUXrXzIOm

[Matej Lahovnik @LahovnikMatej]

@BojanPozar @strankalevica Palestince so res na koncu vrgli čez ramo, ampak so jim pred tem za penzije in plače uradnikov v Palestini nakazali milijon in pol iz našega proračuna, ista Golobova vlada pa je upokojencem v SLO zmanjšala število ortopedskih posegov v javnem zdravstvu.

[Tilen Majnardi @TilenMajnardi1]

Nekdanji v. d. direktorja Policije Boštjan Lindav je izpostavil bizarno dejstvo, da odhajajoča koalicija že v naprej, na zalogo novi vladi očita prav tisto, kar so zelo brezsramno počeli sami. #24urzvečer

[Davorin Kopše @DKopse]

Jankoviću so se končno zgodili njegovi volivci 👏👏👏
Glej do konca. Ta izraz utišanega Saraorca moraš videti 👍🏻👍🏻😃

[Luka Renko @LukaRenko]

Parkiranje kadrov na dobro plačana delovna mesta.
Mislim, da rabimo poenostaviti odpuščanja v javnem sektorju. Prej se ne bo dalo počistiti parkiranih.

[Matej Lahovnik @LahovnikMatej]

@UrosUrbanija V digitalni dobi nujno rabimo nov sodoben Zakon o medijih, kjer bomo del dohodnine po naši presoji namenili medijem, ukiniti pa je treba prisilni RTV prispevek.

[daniel hanuka📟 🇮🇱 @LionsOfZion_ORG]

A friend from the UAE:
“What amuses us most is that Muslims in Europe allow themselves to do things they would never dare do in any Muslim country, simply because Muslims know how to set boundaries with Muslims, while European leaders are afraid of them. That’s the whole story.”

[Info360 Novice @info360_si]

Po izjavi državnega sekretarja Vojka Volka, da se bo treba odločneje spopasti s korupcijo, Boštjan Lindav opozarja, da je imela oblast za to štiri leta časa, namesto tega pa se je ukvarjala s tistimi, ki so na korupcijo opozarjali.

https://t.co/PNT1F0b3vU

[Suzana Kos @SuzanaKos_]

Nina Zdar Klemenčič: način pridobitve nove službe eks šefice Ukoma Petre Bezjak Cirman je sporen. Protizakonit in protiustaven. ⬇️⬇️⬇️ https://t.co/3nVr5tmWrm

[Perle @veritebeaute]

Anonyme : Je suis pompier et ce que j’ai vu hier dans les rues de Paris m’a brisé le cœur.
On est intervenus vers 22h, après l’appel pour un feu de poubelles qui dégénérait. On pensait à un simple incident de soirée. On est arrivés sur place et c’était l’enfer. Paris, ma ville, celle où j’ai grandi, où j’ai fait mes premières gardes, était devenue une zone de guerre. Des fumées noires partout, des cris, des explosions de mortiers. Des groupes de jeunes, souvent issus de l’immigration, cagoulés, organisés, qui chargeaient les forces de l’ordre comme sur un champ de bataille.
J’ai vu des collègues policiers se faire lyncher à coups de barre de fer. J’ai vu une voiture de police caillassée alors qu’on sortait juste pour éteindre un feu qui menaçait des familles. On a été pris à partie par des émeutiers qui nous hurlaient dessus, nous traitant de “chiens”. On essayait juste de sauver des vies, et on devenait des cibles.
J’ai ramassé un gamin de 14 ans, le visage en sang, qui pleurait en disant qu’il avait suivi “les grands” pour “s’amuser”. J’ai vu une mère de famille, volets fermés, qui nous suppliait de protéger ses enfants pendant que ça cassait tout en bas. Les vitrines défoncées, les commerces pillés, les voitures brûlées… tout ça sous prétexte de “fêter” quelque chose.
Fêter, ce n’est pas casser.
C’est ça, la France en 2026 ? Un pays où on ne peut plus sortir le soir sans risquer sa vie ? Un pays où des quartiers entiers sont livrés à des clans qui ne respectent ni nos lois, ni notre histoire, ni nos pompiers, ni nos policiers ? Où on regarde impuissant notre capitale, symbole de lumière et de culture, transformée en terrain de jeu pour des barbares qui crachent sur la main qui les nourrit ?
Cette nuit, en rentrant chez moi à 6h du matin, encore couvert de suie et de sueur, j’ai pleuré comme un gosse. Pas de fatigue. De rage et de tristesse. Pour mes enfants. Pour mes collègues blessés. Pour ce pays que j’aime et qui se laisse mourir.
Réveillez-vous. S’il vous plaît. Avant qu’il ne reste plus rien à sauver.

[Jan Macarol @JMacarolV]

👁️Predstavljajte si poraženca, ki na pogrebu lastne oblasti ne drži žalnega govora, ampak bojni nagovor.

Včeraj na Jančah nismo poslušali poslovilnega govora premiera v odhajanju. Poslušali smo otvoritveni govor opozicije, ki je še sploh ni — z nebeško glasbo o demokraciji, ki »umre v temi«, in dobrih ljudeh, ki »utihnejo«. Patos za pet zvezdic. Vsebina za eno.

A en sam stavek je vreden več kot vse ostalo. Človek, ki odhaja, je dejal, da nova oblast prihaja »s pomočjo prevare volivcev«. Ustavite se tu. To ni priznanje poraza. To je teza. Teza, da volitve niso bile prave.

In glej ga zlomka — ravno te dni v ozadju že teče čisto resna pravniška iniciativa, naj ustavno sodišče volitve kar razveljavi. Razlog? Izraelska zgodba, ki tako priročno visi v zraku. Naključje? V Butalah ni naključij. So samo scenariji.

Zato si upam na glas vprašati dvoje — tako, kot se sprašuje vsak, ki zna sešteti 1+1:

Ali poslušamo človeka, ki pripravlja teren, da oblasti pravzaprav nikoli zares ne preda — lepo, institucionalno, v rokavicah?

Ali pa kriči tako glasno zato, da ne bi nihče utegnil vprašati edinega pomembnega vprašanja: kam je v štirih letih izginila tretjina proračuna in iz katerih lukenj je odtekalo?

Eno ali drugo. Tretje možnosti ni.
Mož, ki je štiri leta krmaril institucije, medije in agencije, danes svari pred napadom na institucije, medije in agencije. To ni opozorilo. To je avtoportret.
Demokracija res ne umre čez noč. Najpogosteje umre takrat, ko tisti, ki je izgubil, noče prižgati luči in zapustiti sobe.

In ja — kmalu se bo videlo, kje vse je puščalo.

[Mor Edge Insight @MorEdge_Insight]

Remember the European Hospital in Khan Younis last May?

Israel struck a targeted site there, and the world lost its mind.

Palestinians denied any tunnel existed underneath. The UN and European governments rushed to condemn Israel for attacking a “hospital.” Outrage, headlines, accusations of war crimes… the usual script.

Then June came.

The IDF took international media into the very same location and showed them the tunnel… a full Hamas command center, right under the emergency room.

Weapons, rooms, infrastructure. And yes, that’s where they found and confirmed the body of Mohammed Sinwar, Hamas’s top military commander and brother of Yahya Sinwar.

The strike that killed one of the architects of October 7 was surgically precise, and entirely justified.

Under the Geneva Conventions of 1949, hospitals and other medical facilities lose their protected status when they are used for military purposes, such as command centers, weapon storage, or troop movements. By deliberately turning the European Hospital into a Hamas base, the terrorists themselves stripped it of any legal protection.

Not a single apology from the UN or the European governments that rushed to condemn Israel. Not one admission they were wrong. They simply moved on to the next round of accusations.

This is the pattern. Hamas hides its terror infrastructure under civilian sites, uses hospitals as shields, and the international community reliably attacks the defender for responding, only to be proven wrong again and again and again when the evidence emerges.

How many times does this have to happen before the world stops falling for it?

[Gad Saad @GadSaad]

The only thing that stops violent men from raping you and your society are other men who are equally willing to be violent in stopping the rapists. The West has decided that the highest virtue is to quietly comply with the destruction of your civilization because to do otherwise is bigoted toward the rapists. It really is that simple.

[Jan Macarol @JMacarolV]

👀 Poglejmo slovenske ceste 🚧 s prave razdalje. Tisto, kar od daleč izgleda kot nesposobnost, je od blizu videti precej bolj urejeno — kot načrt.

Najprej se je nekje pojavila gora denarja. Infrastruktura “dvojne rabe”, vojaška mobilnost, obramba — proračun, ki je čez noč nabreknil do te mere, da se je naenkrat splačalo prijeti za lopato. In star slovenski nauk se ob takšnih prizorih zbudi sam od sebe: priložnost dela tatu.

Zdaj pa pozor na naglico. Naglica ni napaka. Naglica je metoda. Kdor želi delati pošteno, si vzame čas. Kdor želi delati neopazno, odpre vse naenkrat, povsod in takoj — tik pred sezono, ko vsi gledamo kolone in nihče ne gleda računov. In kaos? Kaos je najboljša radirka. Med dvajsetimi hkratnimi gradbišči naj mi, prosim, nekdo izsledi, kateri krater je koliko stal in komu.

Zdaj pa še vrhunec ironije. Vse to naj bi se dogajalo v imenu obrambe — da bo Slovenija “prevozna” za Natovo tehniko. Ampak poglejmo, kaj smo dejansko dosegli: razkopali smo prav tiste ceste, po katerih naj bi se ta tehnika premikala. Sajovic bi vam povedal, da brez mobilnosti ni obrambe. In prav ima. Le da je z odpiranjem vseh gradbišč naenkrat dosegel ravno nasprotno — če se po cestah ne morejo premikati niti turisti in domačini, se po njih ne bo premikal noben tank. Obrambno smo se “okrepili” tako, da smo si sami onesposobili ceste. Sovražnika bo ustavil že naš asfalt — pred prvim strelom.

Nad vsem tem bdi infrastrukturna ministrica. Možnosti sta v bistvu dve: ali natanko ve, kaj podpisuje, ali pa so jo na začetku tako lepo zavili v celofan, da še danes iskreno verjame v “rekordne investicije”. Katera je manj prijetna, presodite sami.

Zato ne — to ni veriga nesrečnih naključij. To je lepo zrežiran nered. Nesramen, nameren in mimogrede še popolnoma nesposoben. Trojček, ki ga zmore le naša politika.

Nemec, ki je plačal Jadran, medtem ovinkari skozi minsko polje gradbišč, na poti domov pa ga za konec pričakajo še Karavanke. Dva turizma z enim zamahom. Bravo.

Edino vprašanje, ki ostane odprto, je tisto, ki pri nas tradicionalno nima naslovnika: koliko tega “obrambnega” denarja je v vsej tej naglici našlo varno zaklonišče na zasebnih računih? Ampak to je seveda samo vprašanje. Odgovore prepuščam vam.

[Huda jama 1945 @DrustvoHudajama]

ANTON CIZELJ Predsednik brežiških borcev

»Če se je kdo komu tako majčkeno zameril, je bila to lahko velika zamera. Kaj se je potem zgodilo? Ja, 13. bataljon, so rekli, ustrelili so ga.«

Razmere so se še poslabšale »v svobodi«, ko je nastopil mir, a se je najhujša morija šele začela. S svojo enoto je bil dodeljen na Teharje in bil odgovoren za varovanje ene od barak, ki je bila prenapolnjena s civilisti, ki so jih potem vozili na morišče:

»To so bile ženske, mlade ženske, matere, mladi fantje, 18, 20 let. Peljali smo jih v Mostec pri Dobovi. Trikrat sem bil kot vodnik – straža zraven. Na vsaki strani kolone so bili protitankovski jarki, tam so jih ustrelili … Ženske so jokale, mlade so bile, otroke so imele doma. Samo en mož je klical ‘Živel Tito’, samo eden.«

»Seveda, bili so domačini, Slovenci. Prijeli so lahko kogarkoli, kriv ali ne. Zasliševanja ni bilo nobenega, sodišča ni bilo nobenega. Šus! Tako je bilo.«

Antonu je to morjenje obremenilo dušo, nesrečnike je moral spremljati, ko so jih z avtobusi peljali s Teharij na morišče.
»Naložili smo jih na avtobus, stali so eden pri drugem, da ne bi mogel prsta dat’ med njih. ‘Kam nas pa peljete?’ Sem rekel: ‘Greste na eno posestvo delat.’ Pa pridemo tja, pri Rokovi cerkvi je stala ena četa z lopatami na rami. Takrat so /ujeti/ videli, kaj se bo zgodilo …

Strašno, strašno. Jaz ne bi mogel ubijati,« pove Anton prizadeto. Pobijali so seveda po vojni, poleti 1945. Na avtobusih je bilo okrog 70 ljudi, povsem natlačeni so bili. O izvoru žrtev Anton Cizel pove:

»Slovenke, bile so iz Velenja, Slovenj Gradca, tam okrog. Vprašal sem jih: ‘Zakaj so te zaprli?’

‘Ne vem, ne vem …,’ je bil odgovor.

Morda je bila trgovka pri Nemcih ali Kočevarjih ali natakarica, zaradi takih stvari so jih. Pa vse je šlo.«

https://t.co/pqHZ1F3WoZ

[brutusReloaded @brutus91101394]

Objava dneva!
TO je brutalnost...😅😅😅🤣🤣

[BojanPožar @BojanPozar]

Noro, menda tudi Goloba ne bo. To se še nikoli ni dogajalo, razen takrat, ko - po volilni zmagi Demosa, aprila 1990 - tedanji notranji minister Tomaž Ertl ni predal poslov Igorju Bavčarju.